Tiskane izdaje
Nenapisano pravilo je, da na ameriških predsedniških volitvah zmagovalca na koncu odloči Wall Street oziroma »big business«. Enako tudi velja, da Velika Britanija ob usodnih odločitvah vedno sledi interesom slovitega londonskega Cityja, svetovnega poslovnega in finančnega kolosa, kjer računalnikov v pisarnah ne ugasnejo 24 ur na dan.
V samem Cityju, mestu v mestu, na manj kot treh kvadratnih kilometrih živi vsega sedem tisoč ljudi, vsaj delavnik pa se tja zgrne še 300 tisoč bančnikov, borznikov, zavarovalničarjev, revizorjev, svetovalcev, menedžerjev, pravnikov. Skupaj s streljaj oddaljenim Canary Wharfom, kjer so v prestižnih nebotičnikih nastanjene največje svetovne banke, kot Barclays, Citigroup, HSBC, JP Morgan, Credit Suisse, Goldman Sachs, in bonitetne agencije kot sta Moody's in Fitch, je londonski City svetovno in evropsko finančno in borzno središče, ki mu kaka Frankfurt ali Pariz seveda ne sežeta niti do kolen.
Britanci sicer radi bentijo čez nesramne zaslužke, bonuse in nagrade svojih bankirjev - ja, le kdo pa ne bi -, so pa vseeno kar ponosni na svoje močne banke, ki so del njihove nacionalne identitete, tako kot kraljica, kriket, pubi ali pa vožnja po levi. Kar ni čudno, Otočani so skoraj življenjsko odvisni od bančnih poslov: samo z njimi vsako leto ustvarijo bogastvo, težko blizu deset slovenskih BDP.
Pa bo tako tudi po morebitnem brexitu, morebitnem poreferendumskem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije? Najprej poglejmo Evropo: britanski izhod bi najbolj prizadel Nizozemsko, Irsko in Ciper, te tri države so ekonomsko najbolj povezane z Veliko Britanijo. Škodo pa bi utrpel tudi evropski proračun, saj so Britanci za Nemci drugi največji neto vplačniki v skupno evropsko blagajno, med drugim izhaja iz analize, ki jo je posledicah britanskega »ne« pripravil londonski strateški think-tank Global Counsel.
Največje pretrese in izgube pa bi brexit kajpak prinesel samim Britancem in londonskemu »velikemu biznisu«; to je karta, ki v bistvu zmanjšuje Cameronov manevrski prostor. Ni čudno, da so analitiki in lobisti iz Cityja že zagnali hudo paniko. Brexit bo Britanijo spravil na kolena, ugotavljajo na odličnem bančnem in finančnem portalu banknxt.com.
Argumentom je težko oporekati. London kot finančno središče bi z odhodom iz Unije lahko izgubil polovico svoje moči, privlačnosti in vpliva - in tvegal, da mu primat prevzame nemški Frankfurt s sedežem Evropske centralne banke in močnih nemških poslovnih bank. To vsekakor drži - a le v primeru, če bo evro sploh preživel, bi še lahko dodali.
V risanje katastrofičnih scenarijev v primeru brexita so se vključili tudi prvorazredni svetovni bančni in finančni težkokategorniki, ki britansko članstvo v Uniji pripoznavajo kot svojo vrhunsko strateško, poslovno in geoekonomsko prioriteto. Tako je famozna in nadvse vplivna ameriška investicijska banka in wallstreetska ikona Goldman Sachs, med drugim glavna sponzorka ameriške predsedniške kandidatke Hillary Clinton, že kar čez prst izračunala, da Britancem v primeru EU odhoda ne uide 20-odstotna devalvacija funta s pogubnimi posledicami za življenjski standard ljudi - in zdaj obilno sponzorira t. i. »stay-in« kampanjo med Britanci. Podobno kot kampanjo »Britain Stronger in Europe« z visokimi zneski zavzeto podpirajo tudi druge vplivne ameriške banke iz Cityja in bližnjega Canary Wharfa.
V prepričevanje Britancev, naj ostanejo v Uniji, so se vključili tudi drugi izjemno vplivni finančni igralci. Japonska Nomura Otočane opozarja, da jih v primeru odhoda čaka recesija in negotova gospodarska prihodnost, v švicarski bančni multinacionalki UBS pa so že izračunali, da bi lahko BDP na Otoku zdrknil tudi za skoraj tri odstotke.
Slišati je tudi opozorila, da se London v primeru izhoda poslovi od še enega strateško izjemno pomembnega cilja - da postane glavno tuje središče za trgovanje s kitajsko valuto renminbi. Tudi tu bi bil v prednosti Frankfurt in pa seveda New York, ki pa je za Kitajce vendarle bistveno manj nevtralen teren - kar bi bilo pomembno zlasti ob kakšnih novih geostrateških napetostih med svetovnima velesilama.
Skratka, mogočni londonski City se je že odločil in že kar nekaj časa intenzivno lobira. »City ve, da izhod iz Unije pomeni dizaster,« sta v komentarju v etabliranem The Timesu že tri leta nazaj dramatično zapisala velika šefa Goldman Sachs International Michael Sherwood in Richard Gnodde.
Ključno vprašanje, ki zdaj še kako bega finančne mogočnike pa je zdaj seveda, ali enako kot City vedo in razmišljajo tudi sami Britanci. Še sploh, ker jim kraljevine, vožnje po levi, kriketa in slovitih pubov tudi še tako hud brexit ne bo odnesel ...
