Dobro jutro: Ciudad de Ljubljana

Carlos Pascual je mehiški režiser in pisatelj, na ulicah Ljubljane ga srečujem že zadnjih nekaj let, večinoma je na kolesu.

Objavljeno
17. januar 2016 21.35
Vesna Milek
Vesna Milek
Zakaj se zaljubimo v eno mesto in ne drugo? sem vprašala nizozemskega pisatelja Ceesa Nootebooma. Zakaj se zaljubite v to osebo in ne v drugo? mi je odgovoril. Ljubezen je iracionalna.

Zakaj sem se zaljubila v Pariz? Zakaj v Ciudad de México, mesto, pri katerem pod površjem začutim votlo podzemlje, kjer še vedno bobnijo glasovi bogov starodavnih civilizacij? Ker sem prav v njem našla manjkajoče drobce neraziskane vijačnice DNK, v kateri je zapisana zgodovina naše civilizacije? Ne vem.

Carlos Pascual je mehiški režiser in pisatelj, na ulicah Ljubljane ga srečujem že zadnjih nekaj let, večinoma je na kolesu. Včasih se pozdraviva, včasih ne, nikoli nisva zares spregovorila. Dokler mi ni prišla v roke njegova knjiga O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih. Še svežo knjigo osebno dostavi do vsakega bralca, ki si jo zaželi. S kolesom. Do mene je prišla peš. Ampak iz njegovih rok. Nekako sem začutila, da bo to tiste vrste knjiga, ki mi bo pomagala razvozlati ključ, zakaj so vse kulture, vsa mesta povezana na skrivnosten način. Ne spomnim se, kdaj bi v kateri knjigi izvedela toliko lucidnih opazk o mojem mestu in Slovencih in o mestu, ki je zame polje hrepenenja, Ciudadu de México, »o njegovem podzemlju, kjer se pretakajo temačni, plazeči se tokovi užitka, upiranja, obžalovanja«, o mezkalu in tekili in mitologiji.

Za malega Carlosa, ki je odraščal v družinski hiši, zgrajeni na ostankih vulkana Xitle, v južnem predmestju Ciudada de Méxica, je bila točka hrepenenja ... Jugoslavija. Ko je leta 1974 kot otrok gledal nogometno tekmo Brazilije in Jugoslavije, ga je začela vznemirjati tuja in oddaljena beseda – Jugoslavija. Virus hrepenenja je bil vsajen. Pred sedmimi leti je prišel sem, da bi poiskal obrise tiste dežele, a je našel nekaj povsem drugega: »Ljubljano, mesto, ki je prijaznejše in toplejše, kot si upa o samem sebi verjeti; pa tudi bojazljivo, zadržano in ljubosumno ...« A se je zaljubil vanj z vsemi napakami vred – in prav v tem malem mestu našel tisto, kar iščemo vsi: kreativno silo, ki ji rečemo ljubezen.