Dobro jutro: Adieu, Katmandu

Obstajajo mesta, v katerih se sanjači z vseh koncev sveta vedno počutijo kot doma.

Objavljeno
29. april 2015 22.23
TOPSHOTS-NEPAL-QUAKE
Polona Frelih, zunanja politika
Polona Frelih, zunanja politika
Njihove znamenitosti odkriva vsaka nova generacija romantikov: Pariz in Havana, Marakeš in Sajgon. Mednje sodi tudi Katmandu. Še zdaj se spominjam, kako sem v sedmem razredu sanjarila, da se bom nekoč znašla na vrhu sveta. Imena slavnih alpinistov mi niso dala spati: Edmund Hillary, Reinhold Messner, Pavle Kozjek ... Sanjala sem o življenju med hipiji, ekscentriki, alpinisti in njihovimi šerpami: v mestu templju, ki so ga celo poimenovali v čast velikega templja, od katerega so zdaj ostale samo ruševine.

Število žrtev katastrofalnega potresa v Nepalu sega v tisoče, zato v tem trenutku žalujemo predvsem za umrlimi. Kmalu bo prišlo spoznanje o velikanski izgubi za svetovno kulturno dediščino. Mesto s tritisočletno zgodovino se po njej nikoli ne bo pobralo. Poleg templja Kasthamandap na trgu Durbar, ki je pod zaščito Unesca, je uničen tudi stolp Dharahara, porušenih ali poškodovanih pa je tudi več deset drugih svetišč.

V indijski mitologiji, ki je s svojo starodavno modrostjo navdihnila tudi budizem, obstaja pralaja. Pomeni konec vsega bivanja, tako v smislu individualne smrti kot konca sveta. Po drugi strani v Indiji verjamejo, da je vsak »konec sveta« v resnici le velika prenova.

V času naravnih kataklizm, ki ponavadi udarijo tam, kjer bi bilo očiščenje najmanj potrebno, se radi tolažimo, da se je na tisoče ljudi za vedno poslovilo od tuzemeljskih tegob in bolečin. Naša dolžnost je pomagati tistim, ki so preživeli.

Naravne katastrofe ponavadi udarijo v najrevnejših predelih, prav tako so tudi s pomočjo ponavadi najbolj velikodušni najmanj premožni ljudje. Ne gre pozabiti, da v sanskrtu obstaja še ena sila pomembna beseda, karma. Vse se vrača, vse se plača.