Dobro jutro: Boj za rodilnik

Kaj vse skrbi Slovenca in za kaj mu ni vseeno? O tem govorijo slovenska društva: za zaščito živali, ohranjanje in razvoj Tolmina, podeželsko dediščino, spomin na pohod 14. divizije, razvoj in ohranjanje metuljev, narodnozabavne glasbe ...

In ker so časi taki, da se veliko reči zgodi virtualno, so zdaj raznorazna društva naselila tudi družabna omrežja. Na facebooku se je že pred časom oblikovala skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju. Njeni člani ne demonstrirajo, ne pišejo novel zakona, ne sedijo pred šolsko ministrico z raznimi ultimati. Tiho fotografirajo, skenirajo, dokumentirajo in razpošiljajo napake; praviloma jih obkrožijo z rdečo barvo (če bi jih kdo spregledal). To so jezikovno rahločutni ljudje. Peljejo se mimo gigantskega plakata za kavč in opazijo četrti sklon namesto drugega (božično-novoletna ponudba, ki jo ne spreglejte!). Moralo bi seveda biti: ki je ne spreglejte! Zmoti jih vprašanje na kvizu (v kateri državi ne uporabljajo knjižnični informacijski sistem cobiss), zaboli jih birokratski stavek (obliko obrazca ne spreminjate), oglasno sporočilo (med koriščenjem popusta ni mogoče dobiti nalepko), ravnateljevo navodilo (razredniki, ne pozabite oddati sezname za prehrano učencev). Seveda odkrijejo tudi napako v Delu (Vse, kar niste vedeli o Shakespearu) ...

Skupnih všečkov je bilo do sedaj več kot sedem tisoč, aktivni pa so 24 ur na dan, in to sedem dni na teden. Ne samo z napakami, tudi komentarji; ne bi škodilo društvo za neuporabljanje tujk, pravijo, pa društvo za zaščito pred slovničnimi nebulozami, neusmiljeni so do manjkajočih vejic in druge jezikovne nesnage.

Očitno je naravni razvoj jezika tak: ko se ukine jezikovno razsodišče in iz revij izginejo jezikovni kotički, Toporišič pa nam tudi več ne gleda pod jezik, se mobilizira ljudstvo. Še bolj strogo in še bolj puristično, kot so bili njegovi profesorji.