Tiskane izdaje
Da bi bile s svojimi črnimi očali in ušesi najprikupnejše med vsemi medvedi ali ker jim je všeč moda v slogu J. Crew? Znanstveniki so končno odgovorili na to vprašanje: bela in črna imata pri pandah popolnoma različni funkciji. Še več, črni deli njihovega krzna imajo dve različni nalogi.
Pande se hranijo z bambusovimi vršički, ki jih ni veliko, zato si ne morejo privoščiti zimskega spanca, ampak vse leto hlačajo od pragozdov vse do zasneženih gorskih vrhov. Z belimi površinami se skrivajo pred sovražniki na snegu, črna jih varuje v senčnih gozdovih. Toda črnih ušes in krogov okoli oči, pravijo raziskovalci z Univerze v Kaliforniji, nimajo zaradi mimikrije, ampak zaradi sporazumevanja z drugimi pandami. Mar to pomeni, da se pandam ni mogoče upreti zaradi istega razloga, zaradi katerega so črno-bele fotografije tako pomenljive?
Zakaj bi danes sploh še hoteli fotografirati v črno-beli tehniki, če pa je svet poln barv in digitalni fotoaparati lahko ujamejo trenutek takšen, kakršen je? Zato, pravijo velikani, kakršni so Ansel Adams, Sebastião Salgado, Peter Lindbergh ali Sally Mann, ker šele tako najbolje pokažemo, da svet ni črno-bel, ampak poln čustev, ki so pomembnejša od barv; poln oblik, ki poveličujejo svetlobo; in poln globine neznanega, ki ji vlada čudovita tema.
Štiriletni Jax iz Kentuckyja je pred nekaj dnevi prosil mamo, naj ga postriže čisto na kratko, da bi bil videti tako kakor njegov najboljši prijatelj Reddy in da učiteljica v vrtcu ne bi takoj vedela, kdo je kdo od njiju. To, da je Jax bel, Reddy pa črn, se malčku sploh ni zdel dovolj dober razlog za to, da bi pomislil, da se bosta med seboj razlikovala, tudi če bosta imela enako pričesko.
Zato na pande ne gledam več kot na črno-bele medvede, ampak kot na atlas življenjskega bogastva. Včasih se za svojimi barvami skrivamo, včasih se z njimi sporazumevamo. In vse je tako preprosto, toda nikoli popolnoma črno in tudi ne belo.
