Dobro jutro: Čudeži narave

Dan je bil lep, svetal in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Uvod v Kosmačevo črtico Pomladni dan. A prav taki so letos tudi jesenski dnevi. Kot bi se svet vrtel narobe. Vremenska zmeda je popolna. Se bliža smučanje ali plavanje? Še dobro, da je vsaj zjutraj in zvečer hladno, da se zavemo, da smo globoko v jesenskem času in tudi bližajoče prižiganje lučk bo naznanilo novo leto. Ni dileme, kostanj smo nabrali, martinovo gos bomo vsak čas zaklali, bliža se silvester, pred vrati je novo leto, kmalu pridejo Prešernove nagrade in že pridemo do prvomajskih praznikov. Prehitro!

Nekaterim pa se čas ustavi. Tistim z demenco gotovo. Vendar, kdo bi menjal?! Ljudje se danes najbolj bojijo raka, takoj zatem pa demence, alzheimerjeve bolezni, torej takšne ali drugačne izgube spomina. Ker se jim čas ustavlja in tega niso vajeni, so nemirni. Pogosto si postavljajo isto vprašanje: Koliko je ura? Zdi se, da je to lahko hitra pot v brezčasje, ki zagotavlja varnost in ponudi odklop, a žal do dokončnega zaklopa.

Časa ne moremo ustaviti, fino pa se je kdaj spotakniti. Se spet vprašati, le kako, da težka ladja ne potone, ali, kako to, da letalo leti. Pri tem seveda odmislimo fizikalno razlago, ki se navezuje na zakonitosti v zvezi s težo, silo, vzgonom in podobnim, ampak se preprosto čudimo. Ali stonoga res uporablja vseh sto nog? Drevesa so ena najstarejših živih bitij na svetu. Najstarejše znano drevo naj bi bil borovec, ki raste v Kaliforniji. Svoje prve korenine je pognal pred 5062 leti, ko so obstajali drugi ljudje z drugimi čudeži v zraku in vodi. Čudeži narave so nešteti.

A morda je vsaj s perspektive takšnega »večnega« drevesa največji čudež na Zemlji človek sam, s svojim spominom in pozabo, najplemenitejšimi produkti umetnosti in znanosti ter najbolj zlimi barbarskimi dejanji.