Dobro jutro: Delati ali služiti

Kar nekaj časa me ni bilo. Dobesedno tako sem se včasih počutila, ko več kot leto dni nisem hodila v službo, kar je skrajno neroden izraz. Nikoli nisem privolila, da bi komurkoli služila. Izraz delati mi je bolj pri srcu, še posebno zato, ker vsak dan hodim na Delo. Sama pravim, da sem spet začela ustvarjati. Od želje po pisanju me je kar razganjalo. Če je »služba« hkrati tudi hobi, si srečen človek.

»Samo da je služba,« mi je mama od mladih nog vbijala v glavo. Za njeno generacijo je redna zaposlitev ključna vrednota. V moji generaciji je bilo bolj zaželeno ostati svobodnjak. Za mlade je to zdaj edina možnost.

Svobodnjaki, ki smo jih občudovali, so čez noč postali prekarni delavci, s katerimi sočustvujemo. »Sodobno suženjstvo« je skrb vzbujajoči trend. Če izvzamemo evropskega poslanca, ki se je uvrstil med prekariat, češ da je njegovo delo odvisno od volitev vsakih pet let.

Tektonski premiki na trgu delovne sile so Slovenijo razdelili na mlajšo in starejšo generacijo, ki se ne pogovarjata več. Če hočemo preseči delitve, bi bilo smiselno oživiti širšo razpravo o delavskih pravicah, dolžnostih in solidarnosti.

»Vse življenje sem trdo delal,« je najpogostejši recept stoletnikov. »Preprosto življenje, trdo delo in dober mož,« je kot iz topa izstrelila Edith Ritchie, ki se je poslovila stara kar sto štiri leta. Nasprotno samske stoletnice rade povedo, da dolgo živijo, ker so se vse življenje izogibale fantov.

Težko delo, četudi stresno, lahko pripomore k daljšemu življenju, ugotavlja kar osemdeset let trajajoča ameriška raziskava o dolgoživosti. Ključno je, da svoje delo opravljamo z veseljem.

Stoletnik Jože Vrtin, ki je naše gore list, poleg trdega dela izpostavlja še domačo hrano, med katero prišteva obvezen kozarec rdečega vina ob kosilu. Na zdravje!