Dobro jutro: Dobrota

Na recepcijah hotelov nas bodo pričakali androidi, ki bodo že po našem prvem stavku vedeli, v kakšnem jeziku se morajo pogovarjati z nami. V prodajalnah nam bodo kupljeno blago zaračunavale pametne naprave, ki nam bodo svetovale, kaj vse še potrebujemo ob špagetih in solati. V šolah bodo otroke poučevali »empatični« računalniki, ki bodo v trenutku prepoznali, ali je mali učenec zaspan, žalosten ali malomaren.

In razlika med človeško in umetno inteligenco se bo vse bolj krčila na tisto slabo in grdo, česar je zmožen samo človek. Roboti bodo programirani za dobro in koristno.

Robot ni zgolj logični dosežek razuma in kapitala. Tudi kapital je robot. Brez čustev in morale. Optimalno racionalen v svojem impulzu, ki ga sili v razmnoževanje.

Tudi bomba je izdelek genija in kapitala. Pade na tujo hišo, kamor jo vodi robotizirani izstrelek. In potem ljudje bežijo tja, kjer se jim zdi varneje. S seboj prinašajo vprašanje, ali še obstaja sočutje ali pa je tudi sočutje morda podleglo četrti revoluciji, ki trdi, da sočutje ogroža modernost?

Znanstveniki so ugotovili, da poljske miši dolgo ližejo partnerja, ki je preživel stresno situacijo. Zdaj torej spreminjajo teorijo, ki trdi, da je empatija med živalmi lahko spodbujena zgolj s sebičnimi interesi. Brezpogojna dobrota, pravijo raziskave, obstaja kot univerzalna kategorija samega življenja.

Če je ljubezen potrebna za spočetje, potem je sočutje nujno za obstoj. Nikoli mi ni bilo do tega, da bi živela v družbi, v kateri so učinkovitost poslovanja pripeljali na robotsko raven. Si pa iz vsega srca želim najti deželo, v kateri je dobrota merilo uspešnosti. Robotizirani besednjak dobroto opisuje kot »skupek lastnosti, ki izključujejo povzročanje zla«. Manjka tisto najpomembnejše: nagon, da se tudi drugega človeka naredi dobrega. Roboti se tega ne bodo nikoli naučili.