Tiskane izdaje
Zvezdogledi mislijo, da so odkrili vzporedno vesolje. S posnetkov Planckovega vesoljskega teleskopa, ki poskuša videti vse do vélikega poka, so odstranili prvotno sevanje ter znane signale zvezd, zvezdnega prahu in plinov, na koncu pa so pričakovali le zvoke vesolja, a so ponekod ostali več kot pettisočkrat svetlejši predeli od pričakovanih. Se je tam neko drugo vesolje zadelo ob naše? Dr. Ranga-Ram Chary s kalifornijskega inštituta za tehnologijo, ki je objavil te domneve, tudi verjame, da so druga vesolja fizikalno lahko zelo drugačna od našega.
So tam tisti, ki smo se jih spomnili v preteklih dneh, tisti, ki smo jih izgubili? Včasih si ne moremo odpustiti, da smo jim pustili oditi, nič, kar smo naredili, ni bilo dovolj, ker ni bilo vse. Pravijo, naj pozabimo, a se bojimo, da bi potem pozabili tudi nanje, ki so vsaj med nami samo tako dolgo, dokler se jih spominjamo.
Celo znameniti Stephen Hawking dopušča možnost, da so črne luknje, ki jih posredno opazujejo že desetletja, prehodi v druga vesolja. Drugi verjamejo, da bi ta z drugačnimi fizikalnimi zakonitostmi za seboj puščala tudi drugačne prstne odtise.
Najbrž ne bomo tako kmalu vedeli, pri čem smo. Že sama zamisel, da naše vesolje ni samo, izhaja iz zapletenih teorij o kvantni mehaniki in strunah, od katerih ene domnevajo, da je mačka lahko hkrati živa in mrtva, le da se to dogaja v različnih vesoljih, druge pa že v svoji matematični obdelavi zahtevajo upoštevanje desetih dimenzij. Mi pa smo še vedno ujeti v dobre stare višino, dolžino, širino in čas, a smo tudi takšni minule dni za dobro jutro opazovali redek pojav, ko se Venera, Mars in Jupiter za naše zemeljske oči postavijo v vrsto. Že naše osončje je dovolj za globoko čudenje, kaj šele naša galaksija, naše vesolje – druga vesolja?
