Tiskane izdaje
In vendar lahko najdemo korporacijo, za katero dela milijarda in pol ljudi. Korporacija je imela lani 17 milijard dolarjev prihodkov, milijarda in pol ljudi, ki korporaciji dostavljajo izdelek, namenjen trženju, pa ni dobila niti centa. Niti fena. Niti centima. Niti penija. Vse skupaj je še bolj zabavno. Milijarda in pol neplačanih ljudi, ki korporaciji dobavljajo material za dober biznis, nekako čuti hvaležnost, ker korporaciji ni bilo treba ničesar plačati.
O čem pripovedujem? Milijarda in pol ljudi vsak mesec zavije na facebook, piše za facebook in fotografira za facebook. Milijarda in pol ljudi na facebook pripenja novinarske članke, profesionalne videoposnetke, fotografije, za katere je nekdo resno delal. In tej milijardi in pol ljudi se zdi popolnoma samoumevno, da za Facebook, ki vse te dobrine trži, delajo zastonj. Edina valuta, s katero je za ure in ure dela plačana ta nepregledna množica, so všečki. Digitalna ekonomija temelji na menjavi dela za všečke. Ko je bil kapitalizem še dostojen, si trdo delal, za trdo delo pa si dobil denar. Danes nekaj delaš, v zameno pa dobiš sporočilo, da je to nekomu všeč.
Kakšen bi bil svet, če bi se začela generalna stavka v medmrežnem vesolju? 24 ur bi bili brez svežih informacij, na kateri plaži je ležal naš digitalni znanec. Ker ne bi bilo svežih informacij o trivialnih dogodivščinah in resnih dogodkih, bi se oglaševalski stroj upočasnil.
In kako organizirati generalno stavko? Kako objaviti stavkovne zahteve? Edini odgovor, ki je pri roki, je še bolj nenavaden od poslovnega modela digitalne ekonomije. Stavkovno napoved bi objavili na facebooku.
