O čem pripoveduje nemi kurent

Ob vhodu v slovensko hišo v Pjongčangu stoji velik kurent. Oblečen je v ovčji kožuh, za pasom ima pripet velik zvonec, na glavi ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi, iz ust mu visi dolg jezik, na nogah ima gamaše, in čeprav mimo njega hodi na stotine ljudi, molče stoji.

Popolnoma miren je ta čuvaj nebeškega reda in naravnega zakona. Vse dokler ne začne skakati, zvoniti, praskati in udarjati, vse dokler ne začuti, da je pravi čas, ko je treba opozoriti človeštvo, da je pretiravalo, opomniti človeka, da se je njegov duh polenil, zagroziti vsem, da lahko ta svet, takšen, kakršen nam je všeč, tudi izgine.

In nihče ni primernejši od polboga v podobi demona, da stoji tu na vhodu v slovenski kozolec sredi korejskih gora. K sreči so pokrite s snegom in zdi se, kakor da vzklikajo čudovitemu kurentu, da je tu še vedno vse tako, kakor mora biti; da je zima primerno mrzla, poleti pa je zmerno toplo; da ljudje še poznajo pravo mero, zato imajo sredi visokotehnološke države in nedaleč stran od betonskih mest še vedno čiste njive in žanjejo zdravo hrano, ohranjajo bistre reke in pijejo nezastrupljeno vodo.

Korejci razumejo, kaj govori kurent s svojim mogočnim, dolgim jezikom. Njihova starodavna kultura temelji na animizmu, verovanju, da imajo vsako drevo, reka, stena in gora svojo dušo; da imajo vetrovi, dež in grom na nebu svojo voljo; ter da mora človek upoštevati zakone in govor narave ter se nanje odzivati s samodiscipliniranimi obredi spoštovanja in skromnosti.

Nihče se s kurentom ne strinja bolj kakor športniki. Ti namreč dobro vedo, kaj pomeni odrekati se, da bi vzdrževali ravnotežje med telesom in duhom, žrtvovati udobje, da bi se družila človek in narava, otipati svoje meje, da bi presegli povprečnost in poleteli k zvezdam. Zanje demonskemu bitju ni treba zvoniti s svojimi zvonovi, njih ni treba zbadati z rogovi. Vse to kurent hrani za tiste, ki mislijo, da Zemlja vse prenese in da bo vedno tako. Korejske gore zvonijo z lepoto in opozorilom. Zaustavimo beton! Kako čudovito je brez njega.