Dobro jutro: Januar

Za Rimljane je bil bog vsakega začetka in konca, torej tudi današnjega dneva. Najbrž ste že vzeli v roke njegova glavna atributa: odprli in zaprli ste vrata in v dlan stisnili ključ. Morda je celo najbolje, da nimamo njegove sposobnosti videti v preteklost in v prihodnost. In to hkrati, saj je imel dve glavi, obrnjeni v nasprotni smeri. Med vsemi bogovi, ki so jih Rimljani povzeli po Grkih, so si edino tega izmislili sami. Po legendi ga je začel častiti že Romul. V začetku naj bi bil Janus bog sonca, a njegovo ime tega ne more potrditi, saj so ianua rekli vratom, iani pa lokom prek ulice, ki so tvorili navidezna vrata. Na severovzhodnem delu glavnega rimskega trga Foruma je bil dvojni prehod, ki ga je varoval njegov lik, pa so to mesto poimenovali kar Janusov hram. Ko so se kjerkoli v rimskem imperiju vojskovali, so bila vrata odprta, ko je bil mir, so jih zaprli. Menda so bila v treh stoletjih zaprta le pet- ali sedemkrat, zadnjič za časa cesarja Vespazijana, ki so ga vojaški vojskovodje izvolili na Ptuju leta 69. Prav ta Janus je dal ime prvemu mesecu v letu. Morda so pri tem poimenovanju malo mislili tudi na njegovo ženo Jano. A odnosi so bili že takrat čudni, še posebno med bogovi. Janus se je zaljubil v nimfo Karno in ji podaril svojo oblast nad vrati, ključe pa je očitno obdržal sam. Kaj je na to porekel Saturn, bog vesolja, ki je Janusu dal vse njegove moči in naloge, ne vemo. Morda ga je celo kaznoval, pa se še danes v vesolju vrti med 61 Saturnovimi sateliti kot eden manjših. Njegovo ime je raztrošeno tudi po zemlji – nosijo ga planine, jezera in otoki. Najbolj trdno pa se je zasidralo v koledarju, pa ponavadi niti ne vemo, da Janusovo božje ime izgovarjamo tako pogosto; da ga v resnici še vedno častimo. Še posebno v januarju.