Dobro jutro: Kozja generalka

Se še spominjate dobrosrčne deklice Heidi? Šestletnica je pristala pri godrnjavem dedku na planini, potem ko so ji umrli starši. Če ste jo pozabili ali če ste jo ohranili v lepem spominu, potem si le privoščite ogled risanke, ki jo predvajajo na televiziji. Obljubljam, da boste preživeli nekaj kakovostnih in navdihujočih minut.

Tudi otroci, ki imajo na voljo ne enega, ampak več programov, kjer ves dan predvajajo risanke, pritečejo pred televizijski sprejemnik, ko zaslišijo uvodno špico. Vsako epizodo si ogledajo večkrat in vedno znova se lahko krohotajo – denimo med prizorom, ko madame Rottenmeier beži pred miško. Na pamet znajo besedilo pesmi in na glas prepevajo: »Heidi, dobro srce imaš.«

Heidi je kot balzam za dušo v času, ko v risankah in družbi prevladujejo agresivni in kičasti liki. Njeni izzivi niso povezani z intergalaktičnimi spopadi, ampak z moralnimi odločitvami, denimo, da je treba pomagati tudi fantu, ki te nenehno žali in sramoti, ko se ta znajde v stiski. Radoživa in prisrčna deklica vedno presodi, da je treba preseči človeške slabosti, med katere spadata tudi privoščljivost in zamerljivost. Zapleti, s katerimi se srečuje, niti današnjim otrokom niso tuji in odmaknjeni, čeprav je zgodba o siroti s švicarskih planin postavljena v 19. stoletje, ko pošto še nosijo poštarji, prevozno sredstvo je vlak, otroci pa se preganjajo po pašnikih in sanjajo, da bodo kozji generali: pogumni, modri in iznajdljivi.

Johanna Spyri je zapisala, da je Heidi knjiga za otroke in za tiste, ki jih imajo radi. Ena najbolje prodajanih knjig vseh časov je tudi na moji knjižni polici stala na častnem mestu: poleg Mary Poppins in Pike Nogavičke. Zdaj je vsaj glede na čas, ki so jo zanjo vzamem, na častnem mestu njena risana izpeljanka: ob njenem napevu vsa družina spusti vse iz rok. Le ena podrobnost me vsakič znova zmoti. Moja Heidi je bila svetlolaska. A če človek dovolj dolgo gleda televizijo, se na vse navadi.