Dobro jutro: Lahkih nog naokrog

Hoditi bos ni ne vem kakšna nova pogruntavščina. Že pred časom se je ta domislica precej na široko reklamirala, če se ne motim, obstaja tudi pri nas tovrstno društvo, neredki navdušenci nad zdravim načinom življenja zatrjujejo, da je bila najbolj škodljiva iznajdba človeške civilizacije čevelj. Ne gre le za terapevtske učinke, ena od bistvenih dobrobiti bosonega potepanja naokoli naj bi bila tako imenovana ozemljitev.

Na trgu so vsemogoči produkti, ki naj bi nam to omogočili. Ne samo pripomočki za ozemljitev električnih aparatov (to ni mišljenjo v elektrotehničnem smislu), tukaj so tudi ozemljitvene rjuhe, podloge, blazine, odeje..., poleg tega pa je menda najbolj spati kar na tleh. Če pa nam to ne znese moramo, podobno kot denimo Indijci, na tleh vsaj spočeti otroka in ga tam tudi roditi.

Ampak da ne pretiravamo, ponavadi zadeve, ki jih nekako na silo uvažamo na razvajeni Zahod, nikoli ne funkcionirajo tako kot v deželi nastanka, vse preveč je polovičarskih rešitev ali pa zgolj modnih poz, od katerih imajo profit samo samozvani guruji. Kar se tiče bose hoje, pa stvar deluje in to brez kakršnih koli izdatkov, pravzaprav brez nakupa športnih copat celo nekaj prihranimo.

Res se morda ni najbolj pametno že na začetku podati na makadamsko cesto, vendar se tudi ni nujno omejiti le na nekaj kvadratnih metrov gladko pristrižene trave na domačem vrtu. Gozd se zdi kot nalašč, prav tako travniki in senožeti, če ni prevroče, je občasno povsem znosen tudi asfalt. Sam sem zadevo začel prakticirati šele nedavno in moram reči, da vztrajam zgolj zato, ker je hoditi bos pravi užitek. In dandanes, ko kraljujejo fitnes centri, maratoni in gorsko kolesarjenje, je že težko najti rekreacijo, v kateri človek uživa.