Dobro jutro: Listkarji

Ljudje smo lovci in nabiralke, pomembno podskupino pa sestavljajo tudi – listkarji, bitja, oborožena z listki. Olistkana bitja, ki se delijo na tista po pameti, tista po duši in ona po srcu. Prve prepoznate, ko odpro denarnice: iz njih štrlijo računi za špecerijo in druge nepomembne izdatke. Njihovo bistvo se skriva na gosto popisanih zadnjih straneh. Tam so hudi recepti: za konjski golaž po šefovo, za luštrekov šnopček, ki vrača lušt po stričevo ali za mažo za žile na nogi po taščino.

Listkarjem listki padajo iz žepov ko drugim drobiž. Če so pozabljivi, jih v žepih pustijo tudi pri pranju. Študentska izkaznica, vstopnica za koncert, listič Loterije Slovenija. Listkarji po pameti imajo listke zataknjene tudi za neumne telefone. Bodite pozorni na estetike med njimi: pri njih se barva listkov vedno ujema z barvo telefona, barva pisala pa je vsaj komplementarna, če ne kontrastna napravi. Listkarja po pameti prepoznate, če odprete časopis, ki ga je pravkar prebral: poln je velikih izrezkov in malih iztržkov s pripombo glej bizi.si, stop neplačniki. Od listkarja si izposojati časopis, je, kot kupiti sir z veliko luknjami. Da imate opravka z listkarjem po duši, ugotovite, ko vam posodi knjigo. Če je sreča mila, v njej ne bo manjkal noben list, le na koncu bo ležal listič z izpisanimi modrostmi vseh dvainsedemdesetih poglavij. Nekaj jih bo trikrat podčrtanih, recimo Osnutek napiši s srcem, predelaj ga z glavo, nekaj jih bo z zvezdico, recimo Boljši dober zadnji odtis, kot dober prvi vtis*, pri tretjih pa se bo rdečilo od klicajev á la: Dekle na vlaku, Paula Hawkins, ne pozab!!!

Izdelki tretje skupine, listkarjev po srcu, ne ležijo naokrog. Najdete jih na dnu davno pozabljenih ženskih torbic. Ti lističi svetijo bolj kot dragulji. Na njih z okorno ročico fantka, ki je že davno mož postal, piše moji mamici. Živeli, listki. Polona Malovrh