Dobro jutro: Mars

Pot na Mars je zgolj pustolovščina, ki si jo bomo nekoč verjetno privoščili, medtem ko je za begunce potovanje nujnost.

Objavljeno
28. september 2015 21.36
Peter Rak, Maribor
Peter Rak, Maribor
Medtem ko se številni v teh dneh in tednih na mučnem begunskem in emigrantskem popotovanju, se slišijo vse glasnejše trditve, da prihaja čas, ko bomo ne samo potovali na Mars, ampak bomo tam tudi živeli. Navidezno dve popolnoma različni zadevi, ki pa imata marsikaj skupnega.

Najprej popotovanje samo. Glede na napovedi bodo potniki za Mars v vesoljskem plovilu sedeli vsaj osem mesecev, preden se bodo lahko izkrcali, med poletom pa se bo zaradi breztežnostnega stanja drastično poslabšalo njihovo zdravstveno stanje. Ampak potovanje bo še najlažji del. Ko bodo prispeli, jih bodo čakali rdeča puščava, silni vetrovi in povprečno minus šestdeset stopinj, verjetno pa jih čaka še veliko presenečenj, saj so do zdaj zbrani podatki zelo pomanjkljivi.

Tudi pot ubežnikov in tistih, ki si le želijo boljšega življenja, ni lahka. Prav tako malo ali nič ne vedo o destinacijah, kamor so namenjeni, za večino bo verjetno prihod pomenil veliko razočaranje, in čeprav bodo temperature precej višje kot na Marsu, bodo za marsikoga še vedno neznosno nizke. Poleg tega se bo treba na Marsu spopasti le z izzivi narave, v tujih državah pa prišleke čaka še boj z birokracijo, drugačnimi navadami in kulturo ter seveda tudi s predsodki.

Pot na Mars je zgolj pustolovščina, kaprica, ki si jo bomo nekoč verjetno lahko privoščili, medtem ko je za begunce potovanje nujnost. Ker pa sta oba projekta povezana z veliko negotovostmi in nevarnostmi, si lahko le želimo, da bi vsakdo dobro premislil, ali bo prevzel tveganje. Tisti, ki nimajo druge možnosti, seveda nimajo izbire, zato jim je treba pomagati, za tiste, ki le izkoriščajo priložnost za drugačno pustolovščino, pa je najbolje, če ostanejo doma. Tako kot se bo večina od nas odpovedala povsem nepotrebni poti na Mars, čeprav bi to lahko bila zanimiva izkušnja.