Tiskane izdaje
Spomnim se svojega prvega sarajevskega festivala. Spomnim se, kako sem takrat še z neznanim bosanskim režiserjem Pjerom Žalico, Sašom Lošićem, ki je naredil glasbo za njegov kratki film, in z mehiškim režiserjem Alfonsom Cuaronom (ki je potem dobil oskarja za Gravitacijo) sedela ob kavi v Meeting Pointu in poskušala pozabiti na razrušene stavbe, na luknje po Baščaršiji, na oči Sarajlij, v katerih so se še zrcalile preživete grozote. Skupaj s snemalcem smo se z Lošićem sprehodili po Baščaršiji in spomnim se ganjenih izrazov ljudi, ki so ustavljali Lošića in mu govorili, kako ga je lepo videti tukaj, ker jim to daje občutek, da je vse dobro, »da je vse tako, kot je bilo prej«.
In skoraj dve desetletji kasneje se z Zoro Stančič in Damjanom Kozoletom spet po naključju srečamo z Lošićem. Ko se skupaj sprehodimo po Baščaršiji, se zdi, kot da se je čas ustavil, podobna avgustovska svetloba, pesem mujezinov, minaret, ki ga preletavajo golobi. Še vedno ima na glavi svojo značilno kapo, še vedno ga pri Hodžiću 1 osiveli natakar pozdravi z žarom v očeh, še vedno ga ljudje ustavljajo in mu govorijo isto kot pred dvajsetimi leti: koliko jim pomeni, da je tukaj, ker jim daje občutek, da je spet vse tako, kot je bilo. Ni čisto tako, kot je bilo. Vmes so zrasle nove generacije, nekatere rane so se zacelile, mnoge ne, zrasli so novi hoteli, taksisti slavijo prihod svojega idola tako, da polepijo taksije z njegovo fotografijo, čez dan je vse več deklet, zavitih v burke, v kafani Morića Hana vse več rosno mladih pokritih deklet »ašikuje«, se z mladeniči spogleduje brez dotika, medtem ko zvečer po temnih ulicah stopajo dolgonoge in močno naličene amaconke v kratkih bleščečih krilih in visokih petah.
A ko mi gospa v aščinici tako kot vsako leto materinsko navrže »lutko, dobro nam došla, dal si mi opet malo smršavila«, in mi naloži kup sarmic, imam občutek, da sem še vedno tisto dekle, ki jo je prvič tako pretresla bolečina tega mesta, a jo je hkrati njegova neobičajna lepota, mehkoba in melanholija zaznamovala za vedno.
