Dobro jutro: Miša in David

Za Mišo so igrali nogometne tekme, tekli in zbirali denar na posebnih spletnih platformah. Zbrana sredstva so njeni starši namenili za fizioterapijo. Vsak dan, pet dni v tednu. Ura stane 40 evrov. Deklica je hodila tudi k fizioterapevtom v javnem zdravstvu, a teh ur je bilo precej manj, kot bi jih potrebovala, da bi nekoč shodila.

Petletnica trenira kot kakšna vrhunska športnica. Toda fizioterapija ni šport, je pred kratkim pojasnil paraolimpijec David Lega, je precej dolgočasna. Sam jo je takoj, ko je bilo mogoče, nadomestil s treningi. Pri šestih letih je fizioterapevtko vprašal, kako naj se je znebi. Povedala mu je, da bo moral vaditi vsak dan, če ne želi, da bo pri vsakem opravilu od koga odvisen.

Miša te možnosti še nima. Za zdaj ji lahko pomagata le fizioterapija in operacija v Združenih državah Amerike. Prvo je plačala zdravstvena zavarovalnica, za drugo so starši vzeli kredit, saj zdravniki zavarovalnici niso pravočasno sporočili, ali poseg podpirajo ali zavračajo.

Tudi Davidovim staršem so zdravniki napovedali, da se sam ne bo mogel dvigniti v ležeč položaj. Najprej se je naučil sesti, nato plavati in nazadnje je postal svetovni rekorder. »Noben otrok ne more tega početi sam. Tudi mnogi odrasli potrebujejo motivacijo, zato so paraolimpijske igre tako pomembne,« poudarja David Lega.

Ob kampanjah za otroke, ki potrebujejo denar za fizioterapijo ali za operacije v tujini, se v Sloveniji občasno razplamtijo razprave – je to res potrebno? Ne zaupamo slovenskim zdravnikom? Kdo zagotavlja, da bodo fizioterapije pomagale? Miša še vedno ne hodi samostojno. Ali ji bo uspelo, se bo izkazalo v prihodnjih tednih. Toda zdaj se že uči hoje z berglami. Izbrala si je rožnate. Predvsem pa je po operaciji mami zaupala, da je nogice ne bolijo več. Ko jo je mama vprašala, zakaj ni nikoli povedala, da jo bolijo, je Miša odgovorila: »Mislila sem, da je to normalno.«