Dobro jutro: Mladina

V javnosti je pogosto vtis, da je današnja mladina povsem odtujena od »realnega« življenja, vse, kar jo zanima, so virtualna družabna omrežja in banalne vsakdanje peripetije, ki jih je treba hitro v besedi in predvsem sliki po spletu pokazati vsemu svetu. Večinoma gre za zmotno posploševanje, kajti otroci in najstniki so veliko bolj radoživi, radovedni in dojemljivi, kot se zdi na prvi pogled.

Ker sem zamudil premierno uprizoritev, sem si pred kratkim ogledal predstavo, zakupljeno za srednješolce. V preddverju je bilo seveda sila glasno, šolske torbe so bile nagrmadene po kotih, iskanje sedežev pa je potekalo v znamenju prerivanja in vpitja. Med čakanjem na začetek predstave je vsaj polovica dijakov res brkljala po mobilnih telefonih, in tudi ko so se luči ugasnile, je nekaj pritajene svetlobe opozarjalo, da nekateri pišejo še zadnje esemese, toda ko se je zastor dvignil, je bila zbranost vsaj tako intenzivna kot pri odrasli publiki.

Predvsem pa so bile razveseljive reakcije med samo predstavo. Res je šlo za humorno obarvano dramo, vendar še zdaleč ne za kakšno banalno bulvarko, temveč tudi za bolj trpka razmišljanja o življenju, a je mlado občinstvo takoj razbralo vse odtenke in s presenetljivo natančnimi odzivi pospremilo posamezne dialoge in situacije. Včasih s smehom, včasih z vzkliki, pa z začudenjem in mrmranjem, ko je bilo treba, tudi s popolno tišino, ob koncu pa s prostodušnim skandiranjem.

V primerjavi s precej togim »klasičnim« občinstvom je bila to prav osvežujoča gledališka izkušnja, saj je bila spontana, radoživa in iskrena. Dokaz, da je mladina še kako sposobna in voljna slediti tudi bolj kompleksnim projektom in da umetnost nikakor ni namenjena zgolj poznavalcem, sofisticiranim krogom in izbrancem. Oboje se preveč pogosto pozablja ali namerno prezre.