Dobro jutro: Nebeški mir

Kitajska ima srce. Ime mu je Tiananmen. Trg nebeškega miru. Pred 26 leti je to srce silovito utripalo, saj so nanj streljali iz tankov in s puškami. In vse od takrat se močno vznemiri vsakič, ko se omeni »liu-si« – 4. junij.

Pomembno se je spomniti tega dneva, ko je bilo na Tiananmenu prelite veliko krvi, še pomembneje pa je ne pozabiti vsega tistega, kar se je dogajalo pred pokolom. Študenti, delavci, državni uslužbenci, vsi so se zbrali v srcu Kitajske in prav zato, ker so bili ponosni na svojo veliko državo in več tisočletij dolgo civilizacijo, so hoteli pokazati, da je preprosta ideja močnejša od vsakega velikega števila.

Nebeški mir je tudi sicer praštevilo, deljivo samo z ena in s samim seboj, brezkompromisno in vzvišeno nad političnimi igrami in zgodovinskimi prerekanji. Mir in svoboda še najbolj spominjata na bazen, poln mlačne vode. Ko se potopimo vanju, izgubimo občutek, da nas obdajata in varujeta. Šele ko nas odvlečejo stran od njiju, začutimo okoli srca strah vzbujajoči objem ledu.

Na današnji dan je bila pred 26 leti v srce Kitajske izstreljena krogla. Ideja je bila ranjena in začelo se je obdobje velikih števil. Trg z milijardo porabnikov. Blagajna s štiri tisoč milijardami dolarjev deviznih rezerv. Gospodarstvo z deset tisoč milijardami dolarjev prihodka. Svet je postal vreča, polna milijard in bilijonov, in pozabil je na to, da se vse začne z enim, ki se deli na dva, in nato naprej v ustvarjalno množičnost.

Srce je vedno samo eno.

Je mir zgolj začasna iluzija? Ne vem, vem pa, da je nebeški mir opozorilo, da se ne sme nikoli nobenega problema odpravljati z ubijanjem. Da nobena množica ne more nikoli preglasiti glasu posameznika. Da nobena ideologija ne more biti nikoli bolj smiselna od tiste ključne ideje, ki združuje nebo in zemljo, pluje čez vsa morja in utripa v ritmu srca.

Nebeški mir je moški pred tankom. Večni prizor. Globalna svetinja.