Dobro jutro: Nepredvidljivost

Vse bolj vztrajno se v svetu in še posebno pri nas zakoreninja teza, da so zadeve slabe in da se iz dneva v dan še slabšajo. To naj bi bil nepovraten proces, ki ga ni mogoče ustaviti, saj smo povsem nemočni, skratka, naša usoda je zapečatena. Slabša se vse, pa naj gre za politični položaj in gospodarstvo, kakovost hrane, kulture, izobraževanja, rekreacije, zabave ali temeljnih medčloveških stikov, menda postajamo vse bolj apatični in brezbrižni in se v obupu zatekamo v različne tehnološke pripomočke in druge virtualne nadomestke komunikacije.

Vendar trendi očitno niso povsem predvidljivi. Kot berem, so v Veliki Britaniji lani prvič po dolgem času zaznali velik upad prodaje elektronske knjige, v enakem odstotku pa se je povečala prodaja klasičnih tiskanih knjig. Po statistiki naj bi bili za takšen preobrat zaslužni predvsem mladi med šestnajstim in štiriindvajsetim letom, ki spet veliko raje držijo v rokah knjigo kot bralnik ali tablico, kot vzrok pa so navedli ne samo užitek pri listanju strani, ampak je branje nekakšen oddih med brskanjem po spletnih straneh in komuniciranjem po medmrežnih družabnih omrežjih.

Zadeve so torej nepredvidljive, očitno tisočletnih vzorcev ni mogoče kar tako spremeniti, pa če so nekatere elektronske igrače še tako privlačne. In verjetno podobno velja tudi za druga področja, kjer morda prav tako lahko pričakujemo takšne in drugačne preobrate. Ne gre pozabiti, da so starši pred desetletji verjetno že obupavali nad zakajeno hipijevsko generacijo, izgubljeno rockersko ali odpiljeno pankersko, pa se svet še vedno vrti.

Verjetno je največja težava to, da vsak odklon od pričakovanega ali idealnega generaliziramo in posplošujemo, predvsem pa si domišljamo, da smo prav mi zadnja generacija, ki še ve, kako je prav oziroma kako bi moralo biti. In takšno zmoto bi verjetno lahko pripisali tudi starim Egipčanom, Grkom in Rimljanom ...