Dobro jutro: Oblika je vsebina

V četrt stoletja samostojnosti se je podoba Slovenije skoraj popolnoma spremenila (kljub številnim kritičnim tonom večinoma na bolje), ena stvar pa je ostala skoraj popolnoma nespremenjena – uporaba nenavadne birokratske latovščine. Gre za specifičen jezik, ki se je izoblikoval že v prejšnjem sistemu ter se kljub spremembi družbenega sistema in struktur obdržal skoraj nespremenjen, četudi smo vsi pričakovali novo, drugačno komunikacijo.

Povsem razumljivo je sicer, da v vseh izjavah ni mogoče biti popolnoma odkrit, pogosto je pač treba biti nekoliko diplomatski, še posebno če se želiš izogniti neposrednemu odgovoru. Vendar pri nas uporaba tovrstne latovščine presega vse meje, pa najsi gre za predstavnika stikov z javnostjo policijske postaje v Spodnjem Kašlju, tretjega podsekretarja tega ali onega ministrstva ali samega predsednika vlade ali države.

Ustvarja se vtis, da tak govor pri ljudeh vzbuja občudovanje kot zgled strokovnosti, profesionalnosti in lepih manir. To je popolnoma zmoto. V resnici gre za poskus vzdrževanja distance in ekskluzivnosti nekakšne privilegirane politične in tehnokratske elite, izraža pa tudi in predvsem nesamozavest, retorično nebogljenost in svojevrstno lenobnost duha, ki se najraje zateka k ustaljenemu praznemu besedičenju in floskulam.

Morda bo kdo pripomnil, da gre za nepomembne malenkosti, vendar je v politiki oblika tudi vsebina, kar pomeni, da od naših politikov in uradnikov pričakujemo vsaj nekaj jasnega, obče razumljivega, prepričljivega in morda občasno celo duhovitega diskurza. Morda je koga strah, da bi bila sproščena, odkrita ali celo nekoliko čustvena beseda takoj označena za koketiranje z javnostjo in ceneni populizem. Vendar bi bilo še to veliko bolje kot pa poslušati govorance, ki so za večino žalitev njihove inteligence, predvsem pa neznosno duhamorne.