Tiskane izdaje
Sedi na letalu, ki nosi potnike z enega konca stare celine na drugega in – mogoče – dela nove sklepe. V rokah ima knjigo L'art de la simplicité, zato nemara premišlja, kako bi se znebila vse odvečne navlake; še prej pa bi jo, kajpada, prepoznala.
Od časa od časa pokukam neznanki v knjigo, v sveži (končno tudi) angleški prevod, podnaslovljen How to Live More with Less, in si odvečnosti predstavljam po svoje. Šele pozneje se spomnim, da imamo Umetnost preprostosti že dolgo tudi pri nas; iz francoščine jo je leta 2009 prevedla Marjeta Novak Kajzer.
Kaj vse mora ven in proč – iz doma in pisarne, iz predalov in hladilnika, iz odnosov in razmerij, iz govorice, iz telesa, glave in srca ... – da bi bil, kot piše avtorica uspešnice, Francozinja Dominique Loreau, človek bolj cel sam in bolj srečno ubran s seboj. Redno je treba prazniti omare, zračiti, pospravljati in vedno znova stepati prah, da bi bilo življenje lahko bolj ko ne ves čas sveža dogodivščina.
Pisateljica ve, o čem govori, saj je Francijo povezala z Japonsko ter zahodnjaško potrošniško mentaliteto s tradicionalnim vzhodnjaškim premišljevanjem in občutenjem. Potem ko ju je tankočutno prepletla, zdaj uči, da preprosto in manj pomeni bogato in več, in to na vseh področjih. Zahodnjaku, preobjedenemu izobilja in hkrati prikrajšanemu za marsikatero ključno izbiro, je že pred dobrim desetletjem, ko je knjiga izšla v Franciji, položila na srce, kar v resnici mora intuitivno vedeti sam: čistost in zbranost, odprta jasnina so prava luč po vseh kaotičnih meandrih sveta.
Neznanka na sosednjem sedežu si naredi klicaj ob kratkem poglavju o nujnem obredju in rožah. Moč cvetja je izjemna, zato mora biti doma vedno svež šopek. Poživi prostor in živahno vzradosti duha ..., podobno kakor ga košara pisanega sadja in nas notranje magično premikajo knjige in poti. So nujni presledki za nove klicaje neodvečnosti ...
