Tiskane izdaje
Kakšno naj bo leto, ki se začne v petek? Na začetku bo morda ledeno mrzlo, na sredini prevroče, nato presuho ali preveč vlažno, ..., zagotovo bomo našli dovolj razlogov, da mu bomo pripisovali krivdo za vse mogoče stvari.
A če se že začenja konec tedna in če prihaja po letu, polnem hudih pretresov, naj bo prihodnje leto predvsem pogumno. Tako kot je pogumna opica, ki mu bo po kitajskem koledarju skočila na glavo 8. februarja. Zanimivo, da se bo to zgodilo v ponedeljek.
Letos so se številne grde stvari zgodile zaradi strahu. Ko se človek boji tega, česar ne pozna dovolj dobro, njegovo dobroto preplavi tesnoba, zvedavost pa zamenjajo moreče sanje. In potem ni nič več tisto, kar bi si v resnici želel biti.
Kitajci se takrat, ko se česa bojijo, smejijo. Evropejci se pogosteje mrščijo. Japonci stopijo korak nazaj. Indijci na široko razprejo oči. In vsi povsem enako hitijo pojasnjevati, zakaj se morajo skriti za Velikim zidom, togo ideologijo, nebeškim cesarjem ali bogom Šivo – v resnici prav vsi iščejo opravičilo, ker ne znajo premagati strahu.
Zato si želim, da bi bilo leto 2016 leto opičjega poguma. Naj bo polno dobronamernih vragolij, preprostih inovacij, pa tudi šal na svoj račun. Naj bo odprto kot vedro nebo, nemirno kot žitno polje v vetru, naj prežene strah iz svojih skritih žepov in naše kolektivne podzavesti, tako da bodo za nas vsi problemi prej izzivi kot pasti, rešitve pa se bodo pojavljale kot nagrada za pogum.
Ni lahko biti opičje vesel v družbi demonov vojne. A strah gotovo ni odgovor na tisto, kar ne želimo, da bi se zgodilo.
Pogum je vsak dan doživeti tako, kot da je hkrati konec in začetek. Pogum je ljubiti tisto, česar se ne da imeti. Pogum je vzdržati se tudi takrat, ko je mogoče vse storiti. Takšno leto si želim! Opičje dobro. Človeško veličastno. Naj bo srečno leto 2016!
