Dobro jutro: Pletnja ali pletna?

Zdaj, ko so stara blejska plovila na jezeru in se turisti lepo vozijo sem ter tja, se spet lahko posvetimo trdemu slovničnemu orehu: Se piše pletna ali pletnja? Pletnar ali pletnjar? Ali na našem jezerskem biseru divja pletnarska ali pletnjarska vojna?

Normirana je pletnja, vendar na Bledu, kjer ima vozilo domovinsko pravico, uradno uporabljajo pletno, pojasnjuje Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik. Slovarji imajo zapisano pletnja in izpeljanke z j, vendar za to črko ni prave osnove in utemeljitve niti v nemški besedi niti v gorenjskem narečju. Zato slovenisti danes dajejo prednost obliki pletna in pletnar, pri obliki pletnja pa potrpijo. Vzrok: ker je bila dolgo to edina možnost, smo se je pač navadili.

Jezikoslovka Helena Dobrovoljc pa ugotavlja, da smo Slovenci v jezikovnem smislu radi pravilni, celo nadpravilni. Že od samega začetka knjižnega jezika najdemo precej zapisov s tako imenovanima hiperkorektnima lj in nj, npr. klješče, berglja, kroglja, stopnjica … Redkeje pa se zgodi, da se taka oblika izmuzne tudi jezikoslovcem, ki potem normirajo »nadpravilen« zapis. In imamo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu iz leta 2001 pletnjo. Da je zapis pletna ustreznejši, je tudi etimološko dokazljivo, saj tako kot ljudska izposojenka iz nemščine ketna (nem. Kette) tudi danes knjižna pletna (iz nem. Plette) kaže na zapis brez j.

Kakorkoli boste že posvojili pletno ali pletnjo, prav je, da je v istem prispevku uporabljena ena sama oblika, opozarjajo varuhi slovenščine. Sedem metrov dolg in dva širok leseni čoln, ki ga pokriva pisana platnena streha, je zaščitni znak Bleda že od 12. stoletja. Po ustnem izročilu so čoln današnje oblike izdelali leta 1902, dolga plovba po jezeru pa ima očitno še bolj razburkano slovnično pot. Od pletnje do pletne. Ta bo, obljubljajo, čez čas našla pot tudi v natisnjene slovarje.