Dobro jutro: Pomladna pričakovanja

Ne pričakuj ničesar, če nočeš razočaranja.

Objavljeno
02. marec 2016 00.27
Franc Milošič
Franc Milošič

»Ne pričakuj ničesar, če nočeš razočaranja. Sam sem teh pomladi doživel že skoraj nebroj, pa na nobenem začetku nisem niti slutil, kakšen bo konec. Dokler sem si želel, so se vse obračale proti meni. Potem pa ... so postale prave in moje.«

Dvakrat je posmrkal, kot bi hotel dvakrat postaviti piko za najinim pogovorom o letošnji pomladi. Iveka poznam že več kot pol stoletja in vem, da ga ugovori vržejo iz dobrovoljnega kramljanja v odrezavo ugovarjanje. Tega pa si na sončno, čeprav še zelo hladno jutro, tam na poti mimo majhne bele cerkvice nisem želel. Samo močneje bi pljunila in že bi izzvala mejni spor s sosednjo Hrvaško. Ne pa s sosedi, ki jih tarejo enake skrbi in ki gojijo enaka upanja na letošnjo pomlad in naslednje čase kakor mi na tej strani.

»Ne moreš vedeti,« je po dolgem premoru, ko sva z očmi prehodila vse okoliške bregove, zamrmral v sive kratko in nemarno obrezane brčice. Tisto pokašljevanje torej ni bil zaključek ugibanj, ali bo še kaj zmrzali, ali bodo kdaj res raztegnili bodečo žico čez te bregove, ali nama je sploh odmerjenih še kaj pomladi ali pa je ta zadnja ... Namesto mene je pograbil besedo, kakor bi oleseneli štrcelj zalučal daleč dol po lazu, in v oči mu je stopila gorka želja, da ta pomlad ne bi bila zadnja. Zgaranih osem križev se je vzravnalo in pogled zapičilo vame, kakor brezsrčen kirurg svoj ostri nožič: »Pa četudi je zadnja, naj bo lepa in mila ta letošnja pomlad. Saj ne bo takšna le zame, za vse bo navzven enaka. Samo navznoter bo nekatere bolela, za druge pa cvetela.«

Nič ne pomaga moja kratka zgodovinska lekcija o pomladi narodov pred skoraj stoletjem in tričetrt, ko so se nekateri upanja naužili in napili, drugi so ga izgubili. »Lej, lej! Če pa bo letošnja še ena pomlad narodov, potem pa je lahko tudi moja zadnja. Toliko izgubljenega je treba poiskati in dobiti nazaj.«

Po dolgem premoru pa: »Ko se le ne bi spet obrnila proti meni, zdaj ko si mi spet prebudil pričakovanje!«