Dobro jutro: Prašna ljubezen

Prah si in v prah se povrneš, ni samo v domeni pogrebnih slovesnosti, v bivališčih nekaterih družin je to tako rekoč slogan ali stalno stanje stvari. Govorim iz lastne izkušnje. Prah sem.

Z vrha opazujem, kaj dogaja. Verjemite, vse mi je jasno, ker se tam kopičim do nezavesti. Nastanjen sem pač pri družini, ki me ali ne opazi ali pa je nora na pestrost bivališča. Tako nekako v stilu slogana: vsi drugačni vsi enakopravni. Še najbolj me zaskrbi, kadar samooklicana gospodinja povabi goste. Ja, obiski so najboljši motiv, da se loti pospravljanja. Nastopi panika in vse se zgodi hitro – WC-školjka, umivalnik, potem pa še samo po najbolj izpostavljenih površinah (mimogrede, mene ne najde!), vse drugo pa pod preprogo.

Zgodilo se je, da je prihod gostov pričakovala preveč resno. Balkonska vrata so v vsej svoji čistosti postala nevarna. Zdelo se je, kot da jih ni, zato je druga domačinka stopila na balkon kar skozi steklo. Groza! Gospodinjo tudi vedno presenetijo vprašanja: »Imate nov pomivalni stroj?« No, saj jo razumem, res je neprijetno odgovoriti: »Ne, samo očistila sem ga.«

Rad jo imam. Morda celo bolj, kot se zaveda. Nor sem nanjo! Iskreno, tudi ona name. Včasih žalostno spremljam njeno vnemo, ko strastno zgrabi ročni sesalnik in uničuje moje prijatelje po vogalih bivališča. Mislim, da je to z leti postala celo njena posebna (uničevalna) strast. Slišim komentarje, da jo prah moti, vznemirja in da se čudi, kako se nabira vedno znova na vedno istih lokacijah. Zadnjič se je spravila na moje prijatelje, ki se nastanijo na samih čistilih. V tem bivališču si bil namreč na čistilih zanesljivo na varnem, saj so redko v uporabi.

Moje domovanje je krasno, bi si ne mogel najti boljšega bivališča. Že res, da sem pogosto osamljen in da me zanemarja (izraženi ljubezni navkljub!), a to podaljšuje najino zvezo. Verjamem, da sva združena za večno. Prah sem in v prah se vedno znova vračam.