Dobro jutro: Prokrastinacija

Že mogoče, da za zgornji izraz niste še slišali, a ta nenavadna beseda, ki se jo v prvem poskusu tudi težko izgovori, opisuje povsem navadno navado, celo razvado, s katero bolj ali manj živimo vsi. Pomeni namreč odlaganje neprijetnih nalog in obveznosti na poznejši čas. Namesto tistega, kar bi morali, delamo nekaj drugega. Ni lenoba, ni ignoranca, to je človek, ki nekaj bi, a odlaša in se do zadnjega trenutka išče različne izgovore. Kar bi lahko storil danes, odloži na jutri.

Kot piše v knjigi z naslovom Konec prokrastinacije češki avtor Petr Ludwig, je sodobni čas odlično gojišče za to nadlogo, a človeštvo jo pozna od pamtiveka. O njej je pisal Heziod, »kdor odlaša, se vedno z nesrečo otepa«, Seneka je svaril, da »medtem ko odlašamo, življenje beži«, nove raziskave pa so pokazale, da ljudje obžalujemo tisto, česar nismo naredili, in ne tistega, kar smo. Sodobni čas je prokrastinaciji pisan na kožo: potenciali in možnosti so osupljivi, nas pa ujame paraliza odločanja, piše v knjigi. Avtor nam zato ponuja različna orodja, kako se motivirati, kako ne biti odvisni od doseganja vse višjih ciljev (ki se jih potem bojimo), kako se znebiti slabih navad in delati predvsem tisto, kar osmišlja naše življenje. Premagati prokrastinacijo naj bo naše vsakodnevno junaštvo, poudarja avtor.

Raziskave kažejo, da smo »prelagalci« po malem kar vsi, kronične probleme s prokrastinacijo pa naj bi imelo od 15 do 20 odstotkov ljudi, pri katerih neizvršitev nalog lahko privede do napetosti, stresa, depresij, občutka krivde. Med študenti jih prokrastinira menda kar petdeset odstotkov (poznamo prizor: tik pred izpitom študent besno pospravlja hišo). Rešitev za borbo s samim sabo je več, na primer »začnite takoj, sprejemajte odločitve, najprej naredite najteže, iščite navdih ...« Obstaja samo pomislek, da tisti, ki to v celoti lahko upošteva, problemov s prelaganjem problemov najbrž sploh nima.