Tiskane izdaje
Krivec je sodobna tehnologija, kar seveda ni nobena revolucionarna ugotovitev, vendar jo je morda treba vedno znova izpostavljati, ker številni iščejo vzroke v neizmerno zapletenih političnih, socioloških, kulturoloških in antropoloških analizah, kar se zdi bolj ali manj izguba časa.
Mladi par na klopci v parku, ostarela zakonca v restavraciji, popotnik sredi velemesta ali na idiličnem tropskem otoku, vsi pa strmijo v zaslon svojega pametnega telefona. Gre za vsakdanje prizore, ki smo se jih že navadili, vendar je to le delček asocialnih vzorcev, ki jih producirajo tehnološke igrače. Danes pač ni treba več v kinematograf, da bi si ogledali najnovejšo uspešnico, film je mogoče v nekaj minutah sneti z medmrežja, domači kino pa ponuja skoraj identično avdiovizualno izkušnjo. Enako velja za glasbo, fotografijo, novice, kar se tiče knjige pri nas zadeve še niso tako daleč, vendar se ne gre slepiti, da bodo čez kakšno desetletje elektronske povsem izpodrinile klasično ...
Vendar tudi to verjetno še ne bi bilo usodno, če ne bi tovrstne bližnjice pomenile tudi izbris do zdaj nujnih komunikacij. Če hočemo izvedeti, ali se izplača prebrati tega ali onega avtorja, preveriti, ali je zadnji film xy ali glasbeni album yx briljanten ali popolna katastrofa nam ni več treba o tem spraševati nikogar. Preprosto vpišemo ime v spletni brskalnik in že nam je na voljo nešteto mnenj in recenzij, pri tem pa še filmski odlomki in glasbene datoteke.
Poznam ljudi, ki nimajo prenosnega telefona, redno hodijo v knjižnico in gledališče ter fotografirajo s fotoaparatom, vendar veljajo že skoraj za eksote. Kar je nenavadno, v svetu, kjer želijo vsi izstopati, se le malokdo odloči, da bi bil res izviren. Večina raje dela selfije.
