Tiskane izdaje
Kolegica mi je dejala, da neka njena kanadska znanka že vsa leta dopustuje v Rimu. Vzrok je preprost, godi ji pozornost. Po njenih besedah so Kanadčani postali zelo korektni, pravzaprav kar anemični, niti na pamet jim ne pade, da bi kakšnemu osebku ženskega spola polaskali ali ga vsaj neobvezno nagovorili, med njimi se počuti kot zrak. V južni Italiji je povsem drugače, med sprehodom po ulicah slišiš žvižge, ob večerji pa je na vrsti koketiranje, in to velja za vse ženske, tudi za tiste, ki niso mlade, lepe, suhe in dolgonoge.
Seveda je velika razlika med takšnim nedolžnim izkazovanjem pozornosti in konkretnim nadlegovanjem, vendar se meja med njima zabrisuje. Iz preteklih let so znani bizarni primeri izključitve šestletnega dečka iz vrtca, ker naj bi uščipnil deklico, sodni proces proti 89-letnemu možaku, ki naj bi v veleblagovnici nespodobno pomagal na noge petletnici, ki je nerodno padla, nič manj bizarna ni bila tožba proti nekemu svatu, ki ga je nevesta obtožila spolnega nadlegovanja, ker jo je ob čestitki poljubil na lice ...
Očitno postajamo vse bolj puritanski, predvsem pa vsaka afera razširi na področje, ki z zlorabami nima nič. In s tem izginja tudi čar medsebojnih stikov, ki so kdaj lahko tudi nadležni, brez njih pa bo življenje še precej pustejše in bolj dolgočasno.
