Dobro jutro: Slovenec in vejica

Vejica kot ločilo ni nekaj, kar bi Slovenca spravljalo v dobro voljo. Od šolskih dni, ko se je naučil, da pred »kikokerdače vejica skače«, je namreč ugotovil, da skače pred, med in za marsičim. Različni izpostavki, dostavki, polstavki pa nadredja in podredji in potem so še številne posebnosti. V Slovenskem pravopisu je pravil za sedem na drobno tiskanih strani.

A konec lanskega leta je kot deus ex machina treščila novica o računalniškem programu, ki bo namesto nas postavljal vejice. Imenuje se Besana. Je pregledovalnik besedil, ki skrbi za boljšo slovenščino, eden njegovih avtorjev pa je Peter Holozan. Na vprašanje, ali je to, kar je zapleteno za človeka, zapleteno tudi za stroj, Holozan pravi, da ne čisto tako. Je pa ugotovil, katere vejice delajo obema največ težav. Vse se nekako zgrinjajo okoli veznika »in«. Najprej gre za vrinjene odvisnike za prirednim veznikom »in«. Sliši se zapleteno, toda takih primerov je ogromno. Recimo: Miha bo prišel, in če ne bo deževalo, pokosil travo. Čeprav bi morda kdo vejico raje postavil pred »če«, je pravilo v pravopisu neizprosno: vejica pride pred »in«, kar je povezano tudi z načinom branja. Besana je menda v tem primeru zelo uspešna. Takoj doda obe vejici.

Prostor pred »in« je tisti, ki stroj in človeka zmede. Pri naštevanju, ko desnemu prilastku sledi nadaljevanje naštevanja, je sploh nekaj posebnega: Prebral sem plakat, nalepljen na steno, in transparent. Ta vejica je težka, ker se poved razume lahko tudi tako, da je plakat nalepljen na steno in transparent, pri čemer vejice ne bi bilo. Težave pa nastopijo tudi pri pojasnjevalnem »in«. Program bo na vejico opozoril v primeru »in sicer«, v primeru »in to« pa ne, ker se ta uporablja tudi v drugih namenih. Skratka »in« lahko postane velik nesporazum. Veznik, o katerem smo se v mladih letih naučili, da vejice sploh ne potrebuje, jo vse bolj. Ampak saj jezikoslovci vejici pravijo eno najkompleksnejših jezikovnih vprašanj. In to nam je lahko v uteho.