Tiskane izdaje
V množici novic, ki prihajajo iz trumpovskega sveta in iz katerih piha leden veter vse večjih težav, je bilo razumljivo, da je tudi svizec Phil v četrtek zagledal svojo senco in tako napovedal, da bo zima trajala še šest tednov.
K sreči vsi ne gledajo v prihodnost iz svojega brloga in tako je sredi poledenelega snega, o katerem se nam zdi, kakor da nas pripravlja na prihod ledene dobe, japonski meteorološki zavod objavil prvo napoved o letošnjem prebujanju sakure. Tako že zdaj vemo, kdaj bodo zacvetele češnje v približno tisoč krajih po vsej deželi vzhajajočega sonca. V Tokiu se bodo češnjeva drevesa odela v cvetove 22. marca, v Fukuoki dan pozneje, v Osaki 28. marca, v Sendaju in Aomoriju šele konec aprila, in če natančneje pogledamo izračune, ugotovimo, da napoved sporoča prav to, kar je povedal tudi ameriški svizec. Samo zorni kot je drugačen. Phil nas nejevoljno opozarja, naj ne snemamo plaščev, saj bo zima še dolga, Japonci pa nas prepričujejo, da se nikoli ne moremo prezgodaj pripraviti na nov val pomladne lepote.
Tako se lahko vedemo tudi do življenja. Če prihodnost opazujemo po trumpizirani televiziji, prepolni črnih slutenj, je bolje, da ne zapuščamo brloga in se ne zbujamo iz zimskega spanca. Če pa svet postavimo na vejo češnjevih cvetov in depresivno zaspanost nadomestimo s čudovitim prebujanjem, se močno razveselimo, ko nam meteorologi, specializirani za sakuro, napovejo, da se bodo letos prve podobe božanske nežnosti pojavile štiri dni prej kakor ponavadi.
Življenje je umetnost, zato se njegova lepota skriva v podrobnostih. V tistem najmanjšem cvetu, ki nam ga s pogledom uspe ločiti od drugih v rožnato-belih oblakih trepetajočih vzdihljajev. V tem remek delu neizogibne minljivosti je skrivnost spočetja večnosti. In že zdaj nam iz daljave sporoča, naj svoje vedre misli in dobre želje vpletemo med veje plemenite sakure.
Ta bo nato v zameno zacvetela v našem srcu.
