Dobro jutro: Tri misli na vdih

Kdo ve, je bilo naključje ali kakšna mistična zanka, da so v trenutku, ko se mi je list v knjižici obrnil na stran, kjer so med besedami poplesavale številke o razvoju Zemlje in človeka, do katerih se je dokopal dr. Rudolf Steiner, po radiu v oddaji o znanosti nevrologi iz rokava stresali osupljive številke o delovanju človeških možganov.

Steiner se je rodil v Međimurju, na slikovitem koščku med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Na davno izsušenem Panonskem morju. Međimurje velja za vrt in cvetnik Hrvaške. Blago valovit svet je posejan s sadnim drevjem, vinogradi in njivami. Je res, da značaj ljudi oblikuje pokrajina, v kateri živijo?

Steiner je v Nemčiji študiral matematiko, fiziko in kemijo, iz filozofije pa je doktoriral. Križanje različnih znanj in njegovih izvirnih misli je svetu dalo zapuščino, ki danes navdihuje vse več ljudi. Tudi zato, ker je na poljedelskem tečaju leta 1924 v Nemčiji svaril kmete pred uporabo kemičnih pripravkov in prerokoval, da bo hrana konec stoletja prazna in škodljiva. Njegova biodinamična metoda kmetovanja izhaja iz tega, da vesolje utripa, se giblje in razvija. In človek z njim. Tudi Sonce se premika. Izračunal je, da Sonce za to, da naredi polni krog v smeri urinega kazalca, potrebuje 25.920 let. Na svoji poti vsakih 72 let zastane za eno stopinjo.

Steiner je verjel, da vesolje s svojimi ritmi vpliva na Zemljo in vse na njej. Vsak dan, vsako minuto, z vsakim žarkom, z vsako kapljo. V človeku, samo enem izmed neštetih zemeljskih bitij, odseva vse vesolje. Človek vdihne in izdihne 25.920-krat na dan; srce mu bije s hitrostjo 72 udarcev na dan. V njegovem telesu je okoli 70 odstotkov vode, in voda pokriva toliko Zemljine površine. In, pravijo nevrologi, ki kukajo v človeške možgane, človeku se podi čez glavo okoli 60.000 misli na dan. Od tega je kar 90 odstotkov enakih kot dan prej. To pomeni, da v resnici sami ustvarjamo svet – nekaj tisoč svežih misli na dan lahko vse spremeni.