Dobro jutro: Ubiti ali pomilostiti?

Slovnično je seveda pravilno oboje, a pomenska razlika med stavkoma je ogromna. Prav zaradi napačno postavljenega ločila je ruski car obsojencu nehote rešil življenje.

Kje v stavku stoji vejica, pa ni pomembno le v slovenščini. Poznate šalo o pandi, ki stopi v bar, naroči sendvič in postreli vse stranke? Ko natakar vpraša, zakaj, panda potegne iz žepa priročnik, poln pravopisnih napak, kjer piše: panda, črno-bela žival, doma na Kitajskem. Pojé, ustrelí in odide.

Če bi bila vejica pravilno postavljena, bi stavek v prevodu sporočal, da pande jedo poganjke in listje. Poved je značilen primer jezikovne dvoumnosti: ob nepravilni uporabi ločil stavčna struktura omogoča večpomenske interpretacije sporočila. Tudi zato je nastal jezikovni priročnik Eats, Shoots & Leaves, s katerim je avtorica Lynne Trusse bralcem na šaljiv način želela približati pravilno uporabo ločil. Podobno je pri nas poskušala narediti Berta Golob s knjigo Vejica, nagajiva smejica. Prav to ločilo je v slovenščini najpogostejše med tistimi, ki ne stojijo na koncu povedi. Morda vedno ne spreminja usode, a skoraj vsem pišočim povzroča veliko težav.

Priročnik je namenjen osnovnošolcem, ki bodo imeli s pravilno uporabo slovnice v prihodnosti še več težav, saj svoje misli in čustva že danes namesto z besedami vse pogosteje izražajo s čustvenčki. Na to nevarnost so v ponedeljek opozorili tudi protestniki na prvi svetovni paradi zagovornikov pravilne rabe pravopisa v Berlinu. »Ne želimo preveč, le to, da bi vsakdo spoštoval slovnična pravila svojega jezika,« so terjali. Seveda gre za šalo; novica je bila objavljena na portalu z novičarskimi parodijami. A zdi se, da bomo tak marš morda že prav kmalu potrebovali.