Dobro jutro: Zbogom, pavšalisti ...

Ko turisti odidejo, pridejo obiralci oljk. Z njimi je lažje. Obiralci v resnici obirajo samo oljke, pavšalisti obirajo drug drugega.

Kaj je receptor izvedel to poletje? Da si prelestna D. po kampu vsako leto nabere toliko sadja, da ima marmelade za vso zimo. Da pa jo to kljub vsemu drago stane. Pet mesecev mora dan in noč paziti, da ji sadja ne potrgajo – drugi pavšalisti. Letos so bili ko ose. Ženska tudi na plažo ni mogla ... Kar je sreča. Pa ne zaradi kilogramov, ki so se ji čez zimo nabrali od marmelade. Ampak ker ni videla, kako je F. na plaži na gobec rojaka iz N., ker se je možakar, cepec stari, metal v vodo na otroški plaži. Pa ni šlo za pedofila! Le F. ne mara, da ga kdo poškropi z mrzlo vodo ...

Ali pa oni s pralnico in čistilnico. Vsak konec tedna opere in zlika po nekaj potovalk cunj. ??? Narobe je, da tega ne počne v firmi, ampak z vodo in elektriko iz kampa. Čisti profit, vam rečem! Za Švicarja se, recimo, tudi ve, da z masažo na črno v svoji prikolici zasluži za pavšal. Zato pa ima še kamperja! Sploh pa je tudi N. okupiral dve parceli. Menda ne mislite, da dve tudi plača. Maže jim, maže ...

Ko rampa na recepciji na jesen pade, si oddahnejo tudi pavšalisti. Ni preprosto pet mesecev deliti sto kvadratov in en borovec s čudaki s treh vetrov in eno prašno cesto. Človek ne gre v kamp, da bi se mu na pljuča lepil prah s sosedovih žarov. Na katerih celo po dvakrat na dan dimijo rostbife. In plinsko bombo puščajo na soncu, pa televizor imajo neznosno na glas in obiske pozno v noč .... Res, ni je hujše alergije, kot je alergija med pavšalisti, ki si vsako novo leto znova iskreno voščijo, da bi se kmalu spet videli na starem mestu, v starem zalivu, pod istim borovcem z vsemi starimi navadami in smrdečimi se žari ter glasnimi televizorji ...