Dobro jutro: Živeti za trenutek

Živeti za trenutek, in to zares, bi nekateri imenovali egoizem. Nekateri mojstrstvo. Drugi nezrelost.

Objavljeno
19. december 2017 07.00
Posodobljeno
19. december 2017 07.00

Berem Eleno Ferrante Genialna prijateljica, prvi del neapeljske tetrologije, in vstopam v otroški svet, v otroške strahove, vonje, zavisti, udarce ... ne morem nehati, besede skrivnostne pisateljice sprožajo senzacijo vseh čutov. Pravzaprav se z vsako dobro napisano knjigo, ki ti zares spregovori, v resnici dotikaš sebe. Z vsako dobro knjigo se potapljaš vase, v svoj skrivnostni svet, ki si ga toliko časa zanemarjal, potiskal na stran.

In tako skozi odraščanje dveh posebnih deklet vstane pred mano moja lastna zgodba odraščanja, moja hrepenenja, moje sanje. Je to nostalgija? Strah me je te besede, ker smo ji prisodili toliko negativnih lastnosti. Oziranje nazaj. Hrepenenje po nečem, kar je bilo, to nikoli ni moderno, ljudje se vendar »spremenijo v solne stebre«.

A zdaj se mi nekako zdi, da nostalgija ni samo hrepenenje po nečem lepem, srečnem, kar se je zgodilo, ampak je tudi hrepenenje po tem, kako tisto nerazložljivo, tisto živost občutenja sreče, strasti, bolečine, navdušenja priklicati nazaj. Kako spet poiskati otroka v sebi.

Živeti tukaj in zdaj, je mantra tega trenutka, ki se vse pogosteje pojavlja v časopisih, intervjujih, izrekajo jo pametni in globoki ljudje. Lepo je reči: živim za ta trenutek. Uživaj trenutek, zgrabi dan. Gotovo je to nekaj, po čemer hrepenimo vsi. In potem se zavem, da se večino časa trudim, da bi »uživala trenutek«, in se hkrati krivim, ker mi to ne uspe. Kakšen užitek je torej v tem?

Zato je morda čas pred prelomom leta pravi, da si priznam, da smo si različni. So ljudje, ki so ciljno usmerjeni, ki vidijo v prihodnost in počasi korakajo proti viziji, dokler se ne srečajo z njo. So ljudje, ki nenehno jamrajo, kako je bilo včasih drugače, se vrtijo v krogu in se ne morejo soočiti s sedanjostjo. So tudi ljudje, ki imajo v sebi več odtenkov, malo tega in malo drugega, takih nas je največ. So tudi ljudje, ki v resnici živijo za ta trenutek, to je najtežje, priznam, da jih ne poznam veliko. Ker – živeti za trenutek, in to zares, bi nekateri imenovali egoizem. Nekateri mojstrstvo. Drugi nezrelost. Vem le to, da sem v tem trenutku nostalgična. In da v tem uživam. Uživam v tem trenutku.



Dobro jutro: Živeti za trenutek

Foto: Shutterstock