Dobrodošli v džungli: Poetika PTSD motnje

Halo, ki je nastal ob Tuševem oglasu, kaže, da očitno tudi slovenska družba postaja hkrati bolj raznolika in bolj občutljiva za upoštevanje različnosti.

Objavljeno
06. april 2017 09.26
Aljaž Pengov Bitenc
Aljaž Pengov Bitenc
Včeraj se je precejšen kos angleško govorečega sveta škandaliziral okoli oglasa družbe Pepsi, v katerem so si na precej lahkoten in plehek način izposodili proteste proti policijskemu nasilju, združene pod sloganom Black Lives Matter. Če povzamemo: posedovanje pločevinke druge najbolj omiljene kole na svetu zagotovi zabavne proteste in prijazne policiste, kjer nihče ne tepe nikogar in se imajo vsi radi. Le da je realnost protestov v ZDA dosti bolj, torej, boleča. Družba Pepsi se je znašla pod precejšnjim pritiskom in na koncu so oglas vendarle umaknili in se zanj opravičili.

Nesreča, pravijo, nikoli ne počiva. In sreča v nesreči za Pepsi je bila, da se je pozornost anglosaško orientiranega komentariata kmalu preusmerila na znamko Nivea, ki je na bližnjevzhodnih trgih lansirala oglas, ki se ga vse prelahko dojame kot rasističnega: belo je čisto. No, interneti niso čakali in Nivea je oglas kmalu umaknila. Še posebej, ko so si začele oglas med seboj prepošiljati skrajnodesničarske skupine.

V Blatnem dolu nobeden od oglasov ni povzročil prevelike drame. Domorodni desničarji (skrajni in mnogi drugi) raje ploskajo Orbánovi hajki po njemu neljubih izobraževalnih ustanovah ali pa z lučjo pri belem dnevu iščejo argumente v prid mariborskemu koncertu proustaškega stihoklepca Marka Perkovića - Thompsona. Da v prvem primeru gazijo po taisti svobodi govora, h kateri se zaklinjajo v drugem, seveda ne opazijo.

Ampak ker niso opazili niti oglasov za Pepsi in Niveo, je jasno, da so ti liki v resnici brez resnega vpliva. Še za Thompsonov koncert je več reklame naredilo lokalno časopisje, ki se je (razumljivo) precej razburilo zaradi dogodka, a ga je zanos vendarle odnesel nekoliko predaleč. Kaj, lepo vas prosim, imata o koncertu obskurnega hrvaškega pevca dvomljive kvalitete in provenience povedati ljubljanski župan ali minister za javno upravo (omembo nazadnje omenjenega so v kasnejših verzijah članka sicer izpustili)?

Če kaj, potem Thompsonov koncert v Mariboru nakazuje, da njegova zvezda zanesljivo ugaša. Navsezadnje ga bo pod svojo streho v mariborski Festivalni dvorani gostil pionir gostovanj odsluženih muzičarjev in žvečenja mikrofona Stojan »Poglej in zadeni!« Auer, ki je pred desetletji te iste štose uganjal na nacionalki. Le da je takrat na oder še lahko pripeljal one-hit-wonderje tipa Mungo Jerry, danes pa mu drugi na oder vodijo balkansko poetiko PTSD motnje.

Gre za kontekst in njegovo (ne)razumevanje. Slovenija z ustaši nikoli ni imela resnega opravka, zato se nad Thompsonom zgražamo v širšem kontekstu antifašizma in zanikrnih poskusov predrugačenja zgodovine.
Nad oglasom za Pepsi se v Sloveniji težko zgražamo, saj je dosti bolj podoben naši kot pa ameriški resničnosti. Kdo bi lahko pozabil masovno slikanje selfijev s policisti v času vseljudskih vstaj pred nekaj leti ter neuradno koalicijo med protestniki in policisti, ki je bila ključna za to, da je vstajniška zima minila brez resnih žrtev?

Nivejinemu oglasu bi se v Sloveniji tudi dobro godilo. Američan, živeč v Sloveniji, je pred dolgimi leti nekje zapisal, da je Podalpje edini kraj, kjer lahko tak oglas za dietno čokolado dobi zeleno luč. Ker bi ga v ZDA pač takoj označili za rasističnega, medtem ko v takratnem kontekstu slovenske homogenosti deluje le rahlo provokativno. Pač, za na kak festival.

No, naključje je hotelo, da je avtor oglasa za dietno čokolado sopodpisal tudi dosti bolj kontroverzno nedavno oglaševalsko akcijo trgovske verige Tuš, kjer nastopajo Janez, Juan in Xin Chao. Halo, ki je pri tem nastal, kaže, da − nenavadno, a resnično − očitno tudi slovenska družba postaja hkrati bolj raznolika in bolj občutljiva za upoštevanje te različnosti.

Je pa pri tem treba povedati, da je ta ista avtorska ekipa za tega istega naročnika izdelala tudi serijo dosti bolj ljubkih oglasov, kjer ljudi iz drugih etničnih skupin postavlja v tipično slovenski kontekst goveje župe in restanega krompirja.

Zato v resnici več kot o avtorjih ali celo o naročniku oglasi iz serije Janez-Juan-Xin Chao povedo o družbi, v kateri lahko še vedno padejo na plodna tla.

Da pa ta tla očitno niso več tako zelo plodna, je morda vendarle razlog za kanček optimizma.

***

Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos pa opravlja naloge urednika in novinarja. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).

Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.