Dobrodošli v džungli: Popolne mame v podjetniškem raju (demo verzija)
čet, 02.11.2017, 12:00
Dobrodošli v džungli: Popolne mame v podjetniškem raju (demo verzija)
Ko preberemo, kako smo Slovenci utelešenje podjetniškega duha, marsikomu zastane dih.

Star računalnikarski vic pravi, da je sveti Peter Billu Gatesu ob smrti dal na izbiro pekel ali nebesa in mu dovolil v vsakega pokukati za nekaj minut. V nebesih je bilo vse skupaj videti precej poštirkano in dolgočasno, medtem ko so v peklu potekale hedonistične razuzdanosti vseh vrst. Človek, ki je dal svetu DOS in Okna, je seveda izbral pekel. A ko je dejansko prišel tja, so ga pričakali neznanska vročina, kruto bičanje in večno trpljenje. In ko se je Gates pritožil svetemu Petru, mu je ta odgovoril: »Oh, to je bila samo demonstracijska verzija!«

Zgornje je bila prva asociacija ob tekstu, ki ga je te dni v spletni ediciji revije Forbes objavila Celinne Da Costa in v katerem Blatni dol postavlja kot primer podjetniškega duha, od katerega bi se mnogi lahko marsikaj naučili.

Branje zapisa je za marsikoga lahko precej travmatično doživetje in ga odsvetujemo ljudem s šibkim srcem. Da ob obiskih Slovenije tujcem vedno po malem prihaja, smo že nekako navajeni. Stoično prenašamo izlive navdušenja nad starim mestnim jedrom, tisoč in eno primerjavo z Igro prestolov (res, hvala, Pižama) ter nepregledne množice fantovščin in dekliščin, ki jim po novem sledijo tudi trendovske poroke. In ko se na seznamu obveznih destinacij pojavijo še Julijci, zgolj namignemo, da bi bilo morda dobro okrepiti vrste gorskih reševalcev, da bodo lahko obvladali horde zahodnjakov, ki bodo v naše hribe rinili obuti v superge in japanke.

A ko preberemo, kako smo Slovenci utelešenje podjetniškega duha, marsikomu zastane dih. Osredotočeni in odločni se učimo na napakah in poskušamo biti najboljši v vsem, česar se lotimo. Težave da premagujemo z vztrajnostjo in inovativnostjo ter se ne pustimo odvrniti od postavljenega cilja.

Kot da bi avtorica zadevnega teksta živela v neki vzporedni resničnosti, v kateri je Slovenija podjetniški raj na zemlji, kjer ljudje ne jamrajo, ampak, oprostite, iščejo rešitve.

Seveda se je ob prebranem mnogim zaletelo. V Podalpju smo pač navajeni stvari in ljudi obsojati in biti z njimi nezadovoljni ter to tudi javno povedati. Še posebej, če ima prste zraven kak podjetnik. Pred časom si je majhna novomeška pivovarna omislila znamko Komunajzer in s tem povzročila tak halo, da je bila bizarka s križi na jogurtih mala malica in da je celo šef opozicije pozival k bojkotu trgovske verige, ki je piva prodajala. Podjetniški duh je pač sprejemljiv samo takrat, kadar je ideološko čist. Vsaka podobnost z nekim drugim družbenopolitičnim sistemom je naključna, a zlonamerna.

Seveda pa v polni verziji blatnodolskega operacijskega sistema podjetniškega duha ne gazimo zgolj na podlagi postsocialistične verzije dialektičnega materializma. Dovolj je že, da kakšno rečemo čez diko in ponos naroda, naše sončke-bončke, mamina in atkova srčeca, ki so oh-in-sploh najbolj super-duper najboljši in nadizjemni. Gre seveda za otročad, konkretno za njeno nevzgojeno podmnožico, ki pomanjkanje resnega starševskega pristopa nadomešča z razvajenostjo in zametki delinkventnega obnašanja.

Oni dan je ljubljanski Cat Cafe, lokal, katerega glavna atrakcija so prosto gibajoče se mačke, po seriji incidentov med deco in predstavniki vrste Felis catus prepovedal vstop otrokom, mlajšim od desetih let. Pri tem je nastal tak halo, da je bil Janšev poziv k bojkotu trgovca mala malica. Takoj so se našle popolne mame, ki so začele vpiti, da je to diskriminacija, da otrokom preprečujejo stik z živalmi in kdo ve kaj še vse. Pa čeprav bi moralo biti vsakemu staršu jasno, da lahko − če se ne poznata − med otrokom in živaljo hitro nastane kratki stik, ko eden od njiju ne reagira v skladu s pričakovanji.

Resnici na ljubo so se kasneje našli tudi uporabniki, ki so odločitev lokala podprli. A stvari so šle menda celo tako daleč, da so ogorčeni starši lokalu na družbenih omrežjih začeli protestno dajati najslabšo možno oceno in nasploh precej uveljavljati svobodo govora glede nečesa, kar je v osnovi avtonomna podjetniška odločitev glede klientele in varnosti v lokalu.

A tako pač je. Nekoč se je v tej državi bojkote lokalov izvajalo precej domiselno, s pitjem Radenske zaradi resnih družbenih vprašanj glede spolne usmerjenosti. Danes se jih zato, ker nam je nekdo povedal, da naši srčki-smrčki niso idealno vzgojeni.

Ampak glavno, da je demo verzija v redu.

***

Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos pa opravlja naloge urednika in novinarja. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).

Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.Po arhivu njegovih blogov lahko brskate TUKAJ.

Dobrodošli v džungli: Popolne mame v podjetniškem raju (demo verzija)

»Da ob obiskih Slovenije tujcem vedno po malem prihaja, smo že nekako navajeni.« Foto: Jure Eržen/Delo

Prijavi sovražni govor