Tiskane izdaje
Zbiranje podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki legalizira istospolne poroke, je v polnem teku. A medtem ko Rimokatoliška cerkev organizira prevoze do upravnih enot, ko Primc & Co. zganjajo kampanjo zastraševanja (geji in lezbijke bodo prišli po vaše otroke! Če niste za homoseksualce, boste ob službo!), vendarle velja pogledati nekaj možnih posledic dokončne legalizacije istospolnih porok.
Katastrofičen ton, ki ga ubirajo pobudniki referenduma, daje slutiti, da bi se ob dokončni uvedbi istospolnih porok odprla zemlja in bi Slovenijo požrl pekel. Pri tem bi se zaradi neurejene meje s Hrvaško gotovo zgodil obmejni incident, saj bi uradni Zagreb protestiral, češ da je pekel požrl tudi del hrvaškega ozemlja, pa čeprav so istospolne poroke na Hrvaškem prepovedane (tem grdim grdim istospolnim so popustili le s priznanjem zunajzakonske zveze).
A že hip pozneje bi uradni Zagreb utihnil in začel mehko presti. Slovenija, ki bi jo požrl pekel, bi namreč pomenila, da se purgerjem na morje ne bi bilo več treba peljati tri ure stran, pač pa bi ga imeli le nekaj kilometrov stran, tam kjer je bil nekoč grad Otočec. Skratka, če bo Slovenijo požrl pekel, bo imela Severina končno prav. Kar niti ni slabo. Bolje da ima prav Severina kot pa Damjan Murko.
Včasih se zdi, da bi bila v pekel potegnjena Slovenija premila kazen za Sodomo in Gomoro, ki jo bodo prinesle istospolne poroke in da bo sledil najmanj konec sveta. Vobče. Kazen mora biti sicer vzgojna, je nekoč dejal Boter Mesec, a mar ni to vendarle malenkost prehuda kazen za par sto istospolnih porok? Konec koncev, ubogi Vatikan, Monako in Andora nimajo nič pri tem, pa bo konec sveta tudi za njih. Pa za ZDA tudi. In vsi vemo, kako živčno Ameri reagirajo, če se počutijo ogrožene. Zadnja stvar, ki jo hočemo, je jedrska vojna pet minut pred koncem sveta.
Po drugi strani pa na konec sveta še vedno čakajo v vseh tistih državah, kjer so istospolne poroke že legalizirane. Če konec sveta tako nemarno zamuja, potem se nam verjetno ni bati hujšega. Konec koncev, vsak pošten štopar ve, da se pri koncu sveta najboljše jé, medtem ko je sam konec sveta prav nemarno precenjen.
Malo bolj vznemirljiv argument je tisti, ki govori, da bodo zaradi istospolnih porok razpadle družinske vrednote. Če odmislimo, da vrednote, ki bi jih uničilo tistih nekaj poročenih gejev in lezbijk, verjetno niso vredne počenega groša, se lahko vprašamo, na kaj točno naj bi te vrednote razpadle? Na radioaktivne izotope? Če je temu tako, potem lahko pobudnike referenduma pomirimo. Sociologi nuklearno družino poznajo že skoraj sto let, tako da presenečenj tu ne bi smelo biti.
Aleš Primc in njegova dušebrižniška kohorta radi rečejo, da gre za otroke. Pa gre res? Oni dan je bil Primc pri Šaleharju v studiu na Valu 202. V sicer rahlo mučnem pogovoru je bilo vseeno slišati zanimiv detajl, kjer Primc o svojih otrocih ni hotel veliko povedati. Kar je razumljivo, zasebnost je v teh časih še posebej pomembna. A vendarle je zanimivo, kako človek, ki pooseblja kampanjo Za otroke gre, svoje otroke ščiti pred zvedavimi očmi javnosti. Se pravi, da smo lahko natančnejši: ni res, da gre za otroke vobče. Gre za tuje otroke.
No, če gremo do konca, ugotovimo, da niti ne gre za otroke, temveč za obroke. Ne samo za tiste, ki bi jih lahko s štirimi milijoni, kolikor stane referendum, kupili otrokom v šolah. V tem primeru gre za povsem finančne obroke.
Namreč, če odpremo spletno stran 24kul.si, večno inspiracijo stand-up komikov širom po državi, ugotovimo, da je med petnajstimi kobajagi razlogi proti legalizaciji istospolnih porok kar sedem, se pravi skoraj polovica, finančne narave. Nadaljnji trije se ukvarjajo z domnevnimi katastrofičnimi posledicami istospolnih porok za zasebno šolstvo in vzgojo vobče, še trije predstavljajo polnokrvno teorijo zarote, medtem ko imata le dve (s številko: 2) alinei, prva in zadnja, dovolj zveze z realnostjo, da je o njiju mogoča dejanska razprava. Dve od petnajstih.
In zaradi tega naj bi imeli referendum. Štirje milijoni evrov in odločanje o pravicah manjšine zaradi dveh trditev, ki ne zdržita petih minut presoje. Morda bi bilo bolje, če bi se glavni pobudnik končno sprostil in si prvič v življenju končno zavrtel kak pornič. Terapevtski učinki so garantirani, nacija pa si bo tudi oddahnila.
***
Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos opravlja naloge urednika in novinarja, na straneh Nedela pa v vlogi političnega komentatorja sooblikuje družbeno klimo. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).
Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.
