Dokumentirano: New York

Nazorna in sentimentalna oda »najbolj osupljivemu mestu na svetu«. 

čet, 18.12.2014, 16:40

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.
V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in stilske ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Vesna Milek, Tina Lešnicar, Irena Štaudohar, Boris Čibej in Mojca Zabukovec.

Ric Burns, brat bolj znanega za oskarja nominiranega filmarja Kena Burnsa (Brooklyn Bridge, 1981 in The Statue of Liberty, 1985), se je zgodovinskega dokumentarnega seriala o New Yorku lotil temeljito in dosledno. V skupno več kot 17. urah - razdeljenih na osem delov, kronološko prikaže razvoj enega najbolj intrigantnih mest na svetu. New York kot fenomen, kot eksperiment - ali lahko na relativno majhnem prostoru sobivajo ljudje različnih nacionalnosti, ras, veroizpovedi, vrednot, provenienc in osebne preteklosti. Ki z odločitvijo, da bodo živeli v novem, vznemirljivem mestu, sprejemjeno tudi dejstvo, da bo na njihovo življenje v veliki meri tako ali drugače vplival denar.

Burns pred kamero postavi zgodovinarje, pesnike, pisatelje, arhitekte, urbaniste, kongresnike, župane, ki osvetljujejo politično, ekonomsko in duhovno ozračje v novem svetu; od 2. septembra leta 1609, ko je morjeplovec Henry Hudson pod nizozemsko zastavo med iskanjem poti do Kitajske odkril primerno in varno pristanišče na vzhodni obali Amerike, do napada na dvojčka 11. septembra 2001.

V osmih delih, podprtih z izdatnim arhivskim materialom, se pred gledalcem odvije osupljivo dogajanje v razponu 400 let, v katerih je neposeljeni otoček, postal eno najmočnejših in impozantnih mest na svetu. Pri tem pa se dogajanje v hitro rastočem mestu, v katerega prihaja vse več ljudi z vsega sveta, bere kot zgodovina globalnega dogajanja.

Tako se že v drugem delu Burns pomudi ob prvih resnejših valovih priseljevanja v tretjem desetletju 19. stoletja, med katerimi se še posebej osredotoči na usodo irskih priseljencev, ki so v Ameriko množično prihajali po letu 1845 zaradi krompirjeve plesni, ki je prizadela njihovo kmetijsko dejavnost. Prihod v obljubljeno deželo, kjer so se znašli na dnu družbene lestvice, se je nekaj desetletij za tem končal z nasilno vstajo na trgu Union Square, ki je New York v času Pariške komune postavila na socialno-politični zemljevid svetovnih evropskih mest.
New York je v tem času postal najhitreje rastoče mesto. Leta 1825 je v njem živelo 11 tisoč ljudi, leta 1860 pa že milijon. Konec leta 1890 je v New Yorku živela že polovica bogatašev v ZDA.

»Za ljudi od blizu in daleč je New York postal simbol svobode, novega začetka in sanj - mesto, kjer se lahko spremeniš, postaneš to, kar hočeš, zaživiš v svoji fiktivni realnosti,« vzneseno komentira eden od naratorjev, a Burns takoj nato pokaže diametralno nasprotno sliko resnične resničnosti, s katero so se ljudje soočali od nekdaj, ki je prav zaradi historične distance danes še toliko bolj pretresljiva.

Največji doprinos dokumentarne serije Rica Burnsa je, da poskuša fenomen mesta zaobjeti celostno. Pri interpretaciji zgodovinskih dejstev si (ne brez sentimentalnosti) pomaga z umetniškimi vtisi tedanjih pesnikov, pisateljev, kronistov in mislecev (George Templeton Strong, Mark Twain, Walt Whitman, F. Scott Fitzgerald...) in z njihovimi pronicljivimi in včasih preroškimi citati daje stvarem poglobljen smisel. Nasploh je v tonu serije skoraj zaznati prezir do merkantilistične naravnanosti mesta, ki ga spremlja od začetkov naseljevanja in njegove kapitalistične premoči, ki si jo je v pretečenih stoletjih pridobilo.

Zanimivo je slišati izjave tedanjih razumnikov, ki so že v času, ko je iz državljanske vojne New York vzšel kot največji dobičkar in ko je Wall Street nenadzorovano podivjal, svarili, da napredek in bogatenje prinašata vedno več revščine.

Burns se precej raje kot med bankirji, kongresniki ter Vanderbilti in Rockefellerji giblje v getih na obrobju Manhattna, gleda v majhne kletne sobice, kjer stisnjene životarijo delavske družine, zaslužne, da najbolj fascinantno mesto na svetu sploh stoji. S to dvojnostjo ali bolje dvoličnostjo mesta sanj se Burns nenehno poigrava. Od pompozne otvoritve arhitekturne mojstrovine kot je Brooklyn bridge, se takoj obrne k irskim in nemškim priseljencem, ki so most gradili sedem let po dvanajst ur dnevno za dva dolarja na dan, in ki so slavnostno otvoritev bojkotirali.

Ko se je mesto začelo širiti navzgor, ni nič več dolgo ostalo, tako kot je bilo. Zgovorna je opazka z leta 1890, da »človek star 40 let v mestu ne najde niti ene stvari, ki jo je poznal kot mlad.« Mesto je postalo organska tvorba, ki deluje po svojih zakonih.

Burnsova dokumentarna saga (ki je ponekod dolgovezna in drugje solzavo sentimentalna) nudi zanimiv vpogled v vzpon mega mesta. In čeprav se trudi nadrobno razložiti vse vzvode in vzroke za ta fantastični urbanistični konstrukt, ki vznemirja z nepredvidljivostjo organskega razraščanja, hkrati pušča grenak priokus nepovratnega, da stvari, ki so tako dolgo nazaj ušle izpod nadzora, ni moč več ustaviti niti zaobjeti.

Prijavi sovražni govor