Tiskane izdaje
Poročali smo že, da so v racijah v nemških deželah Schleswig Holstein in Spodnja Saška aretirali tri sirske begunce, ki jih sumijo članstva v Islamski državi. Nemčija si prizadeva, da se takšnim ne bi pridružil kdo iz zgodovinskega begunskega vala − ponekod tudi s tečaji spogledovanja.
Trije sirski moški, stari med 17 in 26 let, ki so jih aretirali ta teden, so se sovraštva do vsega zahodnega najbrž naučili že v svoji domovini in jih, če obtožbe držijo, lahko ustavijo le še represivni organi. Nemčija, ki je lani sprejela levji delež beguncev z Bližnjega vzhoda in od drugod, pa bi zdaj rada zagotovila, da ne bodo med njimi zrasli novi. Vsi tisti, ki jim priznajo pravico do azila, se morajo učiti jezika in integracije, na teh tečajih pa govorijo tudi o značilnostih nemške in drugih zahodnih družb.
Spor o tem, ali sta za hude nesporazume krivi kultura in vera ali pa gre le za bolj zaostale družbe, je vroč tudi v Nemčiji. Nekateri spominjajo na znamenito antropologinjo Margaret Mead, ki je po drugi svetovni vojni pomagala učiti ameriške vojake, kako naj se približejo britanskim dekletom, ne da bi jih užalili. Drugi verjamejo, da islamska vera ne more učiti zahodnim pričakovanjem primernega spoštovanja žensk že zato, ker dovoljuje več žena: že amaterskim psihologom si je lahko predstavljati stisko, v kateri se lahko znajdejo poročene ženske in ki jo morda potem zavedno ali nezavedno prenašajo na svoje sinove, garante njihove socialne varnosti. Zato lahko domnevamo, da bi mnogi od mladih moških, ki se v strahopetnem zavetju svoje skupine grobo dotikajo spolnih organov neznanih zahodnih žensk, fizično obračunali z vsakomer, ki bi kaj podobnega naredili njihovim sestram in materam.
Naj bo vera ali način življenja, ob milijonu in več migrantov iz družb, ki dovoljujejo takšne dvojnne standarde, je nujno uveljaviti »naša« pravila in nekatere države že ukrepajo v tej smeri. Na Norveškem muslimanske begunce o spoštljivem obravnavanju vseh žensk učijo že od leta 2013, potem ko so v letih pred tem tudi sami doživeli spolne napade kölnskega sloga. Vsi upravičenci do azila med šestnajstim in petinpetdesetim letom se morajo udeležiti tečajev o primernih odgovorih na vsakodnevno nasilje in še posebej tisto do žensk.
»Odnos med moškimi in ženskami je pri nas drugačen kot v tradicionalnih patriarhalnih družbah,« je v telefonskem pogovoru povedala tudi Evi Tietmann iz ingolstadtske podružnice organizacije Pro Familia, kjer svetujejo pri nosečnosti in številnih drugih družinskih vprašanjih, med drugim pa ponujajo tudi delavnice o izboljšanju odnosov med spoloma. »Gre za krajše tečaje, na katerih poleg naših sodelavcev sodeluje tudi nemško dekle, potem pa udeleženci vadijo različne vloge, kot v gledališču.« Takšno izobraževanje bi pravzaprav potrebovali vsi mladostniki, verjame Tietmannova, žal pa so potrebe veliko večje od njihovih možnosti. »Ne le migranti, tudi naši mladi imajo ista vprašanja in iste probleme: kako nagovoriti dekle, ne da bi jo prestrašil, če reče dekle ne, to tudi pomeni ne. To potrebujejo vsi.«
Strokovnjakinja iz Ingolstadta poudarja, da upravičenci do azila informacije o teh vprašanjih dobijo tudi na tečajih integracije, ki so zanje enako obvezni kot tečaji jezika. Seveda pa vsi niso enako dojemljivi za sporočila, ki jih tam dobijo. Berlinska učiteljica M., ki opravlja obe vrsti tečajev, je povedala, da je v nekaj primerih že poklicala pristojne iz urada za zaščito ustave, v vseh primerih zato, ker so islamski migranti grozili krščanskim. Poznavalci pa opozarjajo, da se med seboj zelo razlikujejo že pripadniki muslimanske vere, kaj šele migranti. Vsaj ingolstadtski seksualni pedagog Christian Zech pravi, da so Afganistanci še posebej sramežljivi, za Južnoafričane pa je ženski »ne« pogosto le znamenje, da se morajo še bolj potruditi.
V intervjuju za časopis Donau Kurier je Zech ocenil, da deset do dvajset odstotkov mladih beguncev v zahodni ženskah vidi le plen za moške in ko jih sliši govoriti o tem, tudi njega stiska v trebuhu. Te in vse druge pa vztrajno podučuje, da je za razmerjem med moškim in žensko potrebnih veliko majhnih »da« in če niso povsem prepričani, je bolje, da počakajo na naslednji nasmeh.
