Doma v svetu: Ima Trump vsaj malo prav?

Berlin – Tik pred ustoličenjem svoje nove vlade Nemčija dokazuje, da je politika lahko tudi ruleta. V koalicijski pogodbi med konservativno unijo CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in socialdemokrati je zapisano vse mogoče, a je videti, da bodo osrednjo evropsko državo skupaj z vso EU čezmerno zaposlovali trgovinski spori, ki jih obljublja ameriški predsednik Donald Trump.

Nemška koalicijska pogodba govori tudi o mednarodni trgovini, ki jo iz zunanjepolitičnih predalov vse bolj napadalno vleče ameriški predsednik, a navajanje njenih pravil v okviru mednarodnih organizacij od OZN do Svetovne trgovinske organizacije zagotovo ni tisto, kar kot poravnavo domnevnih dolgoletnih krivic zahteva Donald Trump. Ameriški republikanec za zdaj napoveduje predvsem carine na jeklo in aluminij, takoj za tem pa so njegove grožnje videti vse bolj usmerjene tudi v svetovno izvozno rekorderko Nemčijo z morebitnimi resnimi posledicami tako za to državo kot za vso Evropo. »Mercedes Benzu bomo naložili carine, BMW bomo naložili carine!« je Trump v Pensilvaniji grozil nemškima paradnima avtomobilskima družbama. Od teh in drugih je v Nemčiji in vsej Evropi odvisno na milijone delovnih mest.

Kritike so ogorčene, a nekateri strokovnjaki poskušajo Trumpove zahteve tudi razumeti. »Donald Trump ima prav, ko navaja visoke uvozne carine EU na avtomobile in druge proizvode,« meni direktor centra za mednarodno ekonomijo münchenskega inštituta Ifo Gabriel Felbermayr. Natančneje povedano, morajo Američani za v Evropi proizvedene avtomobile plačati le 2,5 odstotne carine, Evropejci pa za proizvedene v ZDA desetodstotne. O tem so se med leti 1986 in 1994 dogovorili na urugvajskem krogu Splošnega carinskega in trgovinskega sporazuma GATT, predhodnice Svetovne trgovinske organizacije, a se je svet v tem času korenito spremenil. Kitajska se je iz obubožane komunistične diktature prelevila v drugo največje gospodarstvo sveta, Donalda Trumpa pa so izvolili tisti Američani, ki verjamejo, da je ta država in še vrsta drugih obogatela na njihov račun.

Ifov Gabriel Felbemayr zato EU in nemški vladi priporoča odločen odgovor v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, saj bi bila v nasprotnem primeru za neverodostojna, potem pa pogajanja o takojšnjem zmanjšanju carin tako na ameriški kot na evropski strani. A množice Evropejcev, ki so demonstrirale proti Čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu partnerstvu TTIP, kažejo, da tudi na stari celini veliko ljudi pogajanja o zmanjšanju trgovinskih ovir razume kot boj za vse ali nič. Bodo morali zagovorniki »najprej moja država« res ogroziti gigantske povojne trgovinske dosežke, da bomo spoznali, koliko ljudi so ti potegnili iz revščine? Zgodovina slabih odločitev ne odpušča kar tako in še posebej ne pri procesih, ki so hkrati dejavnik miru doma in v svetu. In res Trump v isti sapi z »nepravičnimi« trgovinskimi praksami zaveznic kot Nemčija omenja tudi veliko višji ameriški delež bruto domačega proizvoda za obrambo.

Strokovnjaki pa tudi navajajo, da v Bruslju nabijajo kazenske carine na več kot sto tujih izdelkov, med njimi še posebej kitajskih in drugih, ki jih obtožujejo državnega subvencioniranja, vse bolj pa so zaskrbljeni zaradi nakupovanja podjetij visoke tehnologije. Bodo ZDA in EU, ki jih konec koncev povezujejo številni civilizacijski in mirovni dosežki, na koncu vendarle dosegli kompromis? Če nemška vlada že ni mogla predvideti sedanjega zaostrovanja, pa bo zdaj, ko jo bodo potrdili v bundestagu, končno začela tudi sama ukrepati. Kanclerka Merklova je položaj že označila za resnega.