Doma v svetu: Še ene volitve za Angelo Merkel?

Nekateri poznavalci verjamejo, da bo sedanja kanclerka Nemčije kandidirala tudi na volitvah leta 2017.

Objavljeno
19. april 2016 16.20
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin − Begunska kriza je hudo prizadela CDU kanclerke Angele Merkel, njen nekdanji mentor Helmut Kohl pa se celo srečuje z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom, odločnim nasprotnikom odpiranja meja za begunce iz nemirne evropske soseščine. Nekateri poznavalci pa kljub temu verjamejo, da bo sedanja kanclerka Nemčije kandidirala tudi na volitvah leta 2017.

Že pokojni bavarski premier Franz-Josef Strauβ je za nemške konservativce uveljavil načelo, da desno od njih ne sme nastati nobena pomembna politična sila, marca pa je nacionalistična Alternativa za Nemčijo pretresla dežele Baden-Württemberg, Porenje - Pfalško in Saška - Anhalt ter z njimi vso Nemčijo. Zdaj je svoj glas povzdignil tudi nekdanji kancler Helmut Kohl, ki se je na svojem domu srečal celo z najbolj odločnim nasprotnikom »evropske rešitve« za begunsko krizo, madžarskim premierom Orbánom.

Ali se mora krščanskodemokratska kanclerka ob takšnih nasprotnikih že počasi pripravljati na odhod iz aktivne domače politike? Priče nedavnih krščanskodemokratskih posvetovanj o razlogih za volilne poraze vidijo prav nasprotna znamenja – 61-letna političarka je menda polna moči in odločnosti za izvedbo svojih političnih vizij. »Vedno smo predvidevali, da bo Angela Merkel na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopila še enkrat, po zadnjem zasedanju pa ni dvoma: kanclerka stopa v smeri predvolilne kampanje 2017,« revija Focus navaja neimenovanega člana predsedstva CDU.

Kanclerka tega sicer ni potrdila, a je že oblikovala teme, s katerimi bo po njenem prepričanju CDU pridobila na naslednjih volitvah, med njimi digitalizacijo gospodarstva, morebitne davčne ugodnosti, ubadanje s posledicami demografskih sprememb – ter skrb za Evropo. Ta je videti popolnoma drugačna od Kohlove, a kanclerkini sopotniki v vprašanjih begunske politike pri njej ne vidijo niti najmanjšega oklevanja in tudi volilni analitiki odgovornost za zadnja krščanskodemokratska deželna nazadovanja bolj pripisujejo tistim lokalnim prvakom CDU, ki so se ogradili od Angele Merkel.

Julia Klöckner iz Porenja - Pfalškega, v kateri so videli celo morebitno naslednico sedanje prvakinje, je pogorela z »načrtom A2« za begunsko krizo, medtem ko se je priljubljenost kanclerke Merklove spet dvignila v nekdanje višave, so Klöcknerjevi volivci ušli k zelenim. Treba je seveda poudariti, da je Merklova zaradi vztrajanja Avstrije pri zapiranju državnih meja sama dobila nekakšno rešitev A2: medtem ko so drugi opravljali umazano delo zavračanja beguncev, se je lahko še naprej sklicevala na človekoljubnost.

S pogajanji s turškim predsednikom Erdoğanom pa je vseeno predstavila rešitve za vso Evropsko unijo, tudi njeni nasprotniki zdaj priznavajo, da bi samo nacionalne rešitve uničile številne pridobitve evropskega združevanja s schengenskim prostorom na čelu in morda tudi s skupno evropsko valuto. Pri zadnji lahko Angela Merkel Helmutu Kohlu očita tudi, da je ni zavaroval pred dolžniškimi in drugimi krizami, ampak je morala to umazano delo prevzeti sama.

Ali se bo odločila za še en mandat, sem med zadnjim srečanjem tujih dopisnikov z nemško kanclerko vprašala tudi sama, pa se je Angela Merkel tedaj samo zasmejala, češ da se bo odločila, ko bo čas za to. Še preden je bila političarka, pa je bila prva ženska na čelu nemške vlade ter de facto voditeljica Evrope fizičarka, in ena njenih velikih prednosti je, da tudi politiko vidi predvsem kot reševanje zahtevnih izzivov.   

Je begunski val vendarle ena kriza preveč celo za političarko, ki je z magna cum laude obranila doktorsko disertacijo z naslovom Raziskovanje mehanizma razpadnih reakcij s prekinitvijo enojne vezi in preračun njihovih hitrostnih konstant s kvantnokemijskimi in statističnimi metodami?

V sedanjih političnih enačbah njena CDU ne izgublja le na račun Alternative za Nemčijo, ampak je čedalje bolj nestalen videti njen poglavitni adut turški predsednik. Ta se ni spravil le na predrznega satirika Jana Böhmermanna, ampak so turške oblasti v torek na istanbulskem letališču zadržale tudi dopisnika televizijske postaje ARD, ki je želel na turško-sirsko mejo. Nekateri že domnevajo, da »novemu turškemu sultanu« ni všeč poročanje Volkerja Schwencka o kurdskem vprašanju.

Čedalje bolj besni so tudi v sestrski bavarski CSU in celo voditeljico z izjemno visokim političnim kvocientom lahko rešijo le uspehi. Res pa je, da tudi tisti, ki se ne strinjajo z njo, ne premorejo za vse sprejemljivih rešitev. Madžarskega premiera Orbána tako v ludwigshafenškem Oggersheimu ni pričakal le gostitelj Helmut Kohl, ampak z žvižganjem tudi demonstranti.