Tiskane izdaje
Steve Wozniak zdaj verjame, da umetna inteligenca ne bo tako zelo grozeča, kot se bojimo, in da bo prinesla veliko več dobrega, kot pa si mislimo. V preteklosti ga je že zelo skrbelo, kaj bo, če nam bodo stroji odvzeli vsa delovna mesta, a zdaj verjame, da stroji nikoli ne bodo mogli razmišljati tako kot ljudje. In če bodo, bodo naši partnerji.
Soustanovitelja revolucionarnega podjetja Apple ni bilo na berlinski konferenci Readie, organizirani v sodelovanju Ustanove Konrada Adenauerja in britanske ustanove Nesta, ki »pomaga ljudem in organizacijam uresničiti velike ideje«, a so v nemški prestolnici drugi govorniki razmišljali o naši prelomni prihodnosti. Prvič v človeški zgodovini je ta na dosegu roke in zato neznanski izziv − a tudi priložnost? Vemo namreč, da bo leta 2050 na svetu več kot devet milijard ljudi, največ na sedanjih manj razvitih območjih, in upravičeno lahko domnevamo, da bodo številna delovna mesta, ki jih poznamo danes, do tedaj izginila. Ne gre le za preprosta manualna dela, algoritmi že prevzemajo dela, kot so finančni nasveti ali urejanje podatkov. Spremembe prihajajo k vsem, tudi k starejšim, ki jih bo v sedanjem razvitem svetu nesorazmerno veliko, a se bodo morali tudi ti prilagoditi.
Berlinski govorniki, med njimi predstavniki več držav, podjetniki in strokovnjaki za tehnologije prihodnosti, domnevajo, da se bomo učili spotoma, saj takšnih izzivov nismo poznali še nikoli v človeški zgodovini. Zagotoviti bomo morali, da bo Evropa v samem vrhu novih odkritij in da ne bomo le vse prevzemali od kalifornijskih platform. Poskrbeti bomo morali, da bo novi razvoj pomagal k blaginji, demokraciji in širjenju svobode, da bo podprl odprte družbe. Kajti vse drugo se bo spremenilo: kako delamo, kje živimo, kako organiziramo naš čas med službo in družino, kako delujejo naše družine.
Med govorniki v berlinski Ustanovi Konrada Adenauerja je bil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. »Rešitve, ki jih v okviru te vlade iščemo na področju digitalizacije, novih poslovnih modelov in podpiranja novih rešitev, ki se pojavljajo, postajajo prepoznavne tudi v mednarodni skupnosti,« je dejal, Slovenija pa po njegovem prepričanju sodi med tehnološko bolje opremljene države, tudi na področju državne informatike in digitalnih rešitev se zelo hitro prebijamo v ospredje. Kaj to pomeni za običajnega Slovenca? »Običajni Slovenec bo imel lahko boljši dostop do podatkov, boljšo možnost zaposlovanja, boljši pregled nad tem, kaj se dogaja v družbi, ker bo lahko bolj komunikacijsko povezan. Nenazadnje bo imel enostavnejši dostop do storitev države, ker jih bo lahko uporabljal tudi elektronsko.«
Slovenija po njegovem mnenju postaja zanimiva tudi na mednarodnem trgu za pomembne korporacije, ki vodijo razvoj na tem področju. »V Slovenijo si želimo pritegniti razvoj, nočemo biti zgolj uporabnik storitev.« Vrhunsko slovensko znanje naj postane eden vrhunskih igralcev tudi v globalnem digitalnem svetu. Nihče še ni rešil problemov digitalne revolucije in poslovnih modelov, s tem se soočajo vse države, a je veliko zanimanje tudi za slovenske rešitve. »Naš model je svež, zanimiv in daje jasne odgovore na zelo kompleksna vprašanja.« Razložil je, da poskušajo odločanje o digitalnih tehnologijah koncentrirati, hkrati pa tesno spodbujajo sodelovanje med politiko, gospodarstvom in raziskavami ter gospodarstvom. To je po njegovem prepričanju tudi edini način za prinašanje rešitev v širšo družbo, da bodo te široko uporabljane in bodo lahko izboljšale življenje.
Za tipični primer novih poslovnih modelov, ki moteče vplivajo na obstoječe okolje, a prinašajo tudi nove rešitve, je navedel Uber, ki je nova rešitev za problem, ki ga imamo vsi. Državljanom lahko prinese dodatne možnosti prevoza in tudi dela, hkrati pa slabo vpliva na obstoječe modele. A če se z Uberjem dogovorimo za obdavčenje kot za vse ostale, da ne predstavlja nelojalne konkurence, lahko prinaša veliko dobrega, od njega pa lahko dobimo tudi podatke, ki koristijo državi, na primer pri uravnavanju prometa.
Drugi primer je objavljanje podatkov, ki jih ima država o lastnem poslovanju, o plačah, o delovanju lokalnih skupnosti. S tem so na voljo široki skupnosti, da lahko analizira in vidi, kaj se dogaja z njenim denarjem, načrtujejo pa tudi e-volitve. »To niso zgolj volitve, ampak sistem elektronske participacije, kjer bo lahko določena poklicna skupina ali širša javnost zelo preprosto povedala svoje mnenje o vprašanjih, ki jih bomo odpirali.«
Kaj pa varstvo osebnih podatkov? Minister Boris Koprivnikar zagotavlja, da imamo v Sloveniji to urejeno z eno najbolj radikalnih zakonodaj v Evropi. »Ravno zato je Slovenija zelo primerna država za odpiranje podatkov.« Poudaril je, da gre le za javne podatke, pri zasebnih je regulativa izjemno stroga.
