Doma v svetu: V središču nemške »Macht«

Nemška kanclerka je nekoč dejala, da je vsak dan v kanclerski palači presenečenje, tako nenapovedano si sledijo dogodki.

Objavljeno
03. junij 2015 13.08
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Tuji dopisniki v Nemčiji smo pogosto povabljeni k najpomembnejšim politikom, ta teden si je uro časa za odgovore na naša vprašanja vzela krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel. Pogovor je potekal pod pogojem, da njenih izjav ne bomo navajali, a je morda zanimiv že obisk v samem središču odločanja v Nemčiji in pogosto tudi v Evropi.

»Pralni stroj ob reki Spree«, kot Nemci radi imenujejo novo kanclersko palačo nasproti starega rajhstaga, je odprt za obiskovalce, zaradi velikega zanimanja se je treba le dovolj zgodaj prijaviti. Vseh pa kanclerka seveda ne povabi v dvorano za tiskovne konference, kamor je v torek popoldne točno ob napovedani uri Angela Merkel vstopila s hitrim, odločnim korakom med klikanjem fotoaparatov. Pozvala je k hitremu začetku, voditeljica osrednje evropske gospodarske in politične sile ter ene najpomembnejših svetovnih držav pač mora paziti na čas. Večer pred našim obiskom v kanclerki palači se je po sprejemu predstavnikov industrije s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, Jean-Claudom Junckerjem iz evropske komisije, Mariom Draghijem iz Evropske centralne banke in Christine Lagarde iz Mednarodnega denarnega sklada do polnoči posvetovala o Grčiji, danes jo poleg zasedanja vlade in številnih drugih zadev čakajo pogovori z egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ki je na obisku v Berlinu.

Bližnji vzhod ni le ena od običajnih zunanjepolitičnih tem, pravkar je slišati, da namerava ameriška obveščevalna služba NSA zaradi pronicanja informacij v posebnem parlamentarnem odboru zmanjšati obveščevalno sodelovanje na severu Iraka. Nemški vojaki tam urijo kurdske, pred napadi pa so jih ščitili tudi z ameriškimi obveščevalnimi podatki. Edward Snowden se najbrž veselo smeji v svojem ruskem zavetišču. Angeli Merkel je zaradi NSA že grozila tudi vladna kriza, a so se zdaj koalicijski partnerji socialdemokrati malce utišali svoje kritike. Ali pa gre le za premor brez novih izbruhov?

Nemška kanclerka je nekoč dejala, da je vsak dan v kanclerski palači presenečenje, tako nenapovedano si sledijo dogodki. Med drugim so tudi njej očitali že vse mogoče in jo v Grčiji celo slikali s hitlerjanskimi brčicami. Med osebnim srečanjem pa pozornost najprej vzbudijo predirljivo modre oči znanstvenice, ki se je zaradi zgodovinskih okoliščin prelevila v žensko z največ vpliva v svetu. Za takšno jo je že devetič razglasila ameriška revija Forbes. A je pred njo postavila tri vplivne moške, papeža Frančiška, kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ameriškega Baracka Obamo in na prvo mesto ruskega Vladimirja Putina, kar kaže, kako zahtevno je njeno uveljavljanje nemških interesov in evropskih, kot jih vidijo v Nemčiji. Putin, Obama in Xi so voditelji velikih, vsaj na pročelju enotnih držav, Merklova pa je samo najpomembnejša osebnost konglomerata političnih, gospodarskih in delno valutnih povezav, imenovanega Evropska unija in evrsko območje − zgodovinsko izjemno uspešnega mirovnega projekta, a še vedno konglomerata s eksplozivnimi potenciali.

Po prepričanju mnogih tudi ali celo prav zaradi Nemčije, drugi pa v osrednji evropski državi vidijo eno bolj pozitivnih, k razvoju usmerjenih držav našega časa in tudi v tej veliki razvojni razpravi današnjega časa je Angela Merkel v samem vrhu. Kot vse politike z velikim vplivom jo obdaja tančica moči, ko z vajenim korakom vstopi v prostor. Ko sede in v javnem delu pogovora spregovori o vrednotah, ki družijo konec tedna v bavarskem Elmauu zbrane države G7, pa v ospredje stopi vtis pragmatičnosti in vztrajnega iskanja skupnih rešitev, po katerem slovi v Nemški demokratični republiki rojena hči protestantskega pastorja in učiteljice angleščine.

Demokracijo, pravno državo in tržno gospodarstvo morda tako visoko postavlja tudi zato, ker njena mati v NDR zaradi poklica svojega moža ni smela delati, sama pa se ni smela vpisati na študij ruščine. Kljub napetostim, ki zdaj vladajo v odnosih z Rusijo, si nemška kanclerka želi enkrat s transsibirsko železnico potovati vse do Mongolije. Tako so vsaj ob njeni šestdesetletnici pri reviji Brigitte opisovali manj znane podatke o nemški kanclerki. Da s soprogom Joachimom Sauerjem živi v četrtem nadstropju stare hiše v samem središču Berlina, smo že vedeli, pa tudi, da mu ob petkih napiše nakupovalni seznam, če sama ne more v trgovino.

Po obisku v kanclerski palači v bližini iščem kavarno, v kateri bi našla prostorček za pisanje. Čisto zraven »pralnega stroja« ni lokalov, morda tudi iz varnostnih razlogov. S »kanclersko« podzemno železnico se odpeljem do Brandenburških vrat in poskušam v Adlonu, čeprav njihova kava ni vredna premoženja, ki ga zanjo zaračunajo v morda najbolj znamenitem berlinskem hotelu. A ne bo nič z opazovanjem morebitnih slavnih osebnosti med pisanjem, v Adlon dovolijo samo gostom, saj v njem prenočuje egiptovski predsednik. Mimo močno zastraženega ruskega veleposlaništva korakam proti kavarni Einstein, kjer sprejmejo vse, pa čeprav je pogosto tudi tam mogoče videti znane osebnosti, ko jih pospremijo v bolj zasebni del v ozadju lokala. Med njimi so že opazili tudi Angelo Merkel, ki jo je po teh poročilih prav v Einsteinu intervjuval novinar revije Der Spiegel, nasproti pa je sedel zdaj že pokojni Nobelovec Günter Grass. Dan pred tem so tam opazili Yoko Ono. Tudi to je Berlin.