Druga republika in njena normalnost

Morda bomo kmalu deležni še enega praznika - praznika druge republike in normalnosti.

Objavljeno
15. februar 2016 13.22
Boris Jež
Boris Jež
Te dni smo imeli srečo prisostvovati še enemu velepomembnemu političnemu dogodku - 27. obletnici ene naših najbolj ljubljenih strank. Vsaj na nacionalni(?) televiziji je nekaj ženskih glav ocenilo, da gre za izjemen dogodek, in tako so vanj fokusirale vse razpoložljive kamere in mikrofone.

Številka 27 seveda ni nobena posebna, okrogla obletnica, je pa že skoraj praštevilo, ki niso deljiva z ničemer. In SDS dejansko ni deljiva z ničemer, razen z njenim voditeljem, ki očitno ne bo preživel samo svoje stranke, ampak tudi državico, triglavsko pogorje, Haloze in Primorsko. V 27 letih mu je uspelo stranko trikrat preoblikovati po svoji podobi: najprej je bila to stranka Franceta Tomšiča, po srcu pravzaprav sindikalnega rogovileža, potem je to reč politično kultiviral v nekakšno socialno demokracijo Jože Pučnik, zdaj pa s sedanjim voditeljem imamo, kar pač imamo.

Tudi 27. obletnica pride prav, če je treba vzdrževati obsedno stanje v domovini - pri čemer ti pomaga celo nacionalna televizija. Če se prav spomnim izvrstnega filma Coste Gavrasa Z, so grški generali najprej zavzeli medije, začenši s televizijo, potem pa se je puč razširil v dolgoletne »umazane podrobnosti«. Torej v teror, socialno, fizično, intelektualno.
Skratka, voditelj prve opozicijske stranke je opozoril vse druge, da SDS ni edina poklicana za vzpostavitev normalnosti. Normalnosti, kaj pa je to? Razlago utegnemo najti v pojmu druge republike, pobranega iz francoske zgodovine, kjer je šlo za ustavne spremembe, pri nas pa »druga republika« lahko pomeni samo v celofan zavit prevrat. In komur prevrat ne uspeva po utrujajočem političnem kolovozu volitev, si najprej omisli Hitlerjugend, potem nacionalno gardo in naposled še »drugo republiko«.

France Bučar je pred leti za Mladino povedal tole: »Da narediš drugo republiko, moraš najprej razgraditi obstoječi pravni red. In to se danes dela zelo sistematično. Najprej so veliko govorili o zlatem finančnem pravilu, o popolnoma brezpredmetni in nepotrebni temi, saj te omejitve že obstajajo. A ne gre za vsebino sprememb, gre za miniranje ustave.«
In Bučarjev odgovor na naslednje vprašanje: »«Problem države pa je, da sploh nimamo parlamenta in da ta nima nobene moči. Potem želijo spremeniti tudi pot do predčasnih volitev, pa imenovanje vlade itd. Vse bi lahko teklo že po dosedanji ureditvi, če bi politika to želela. Naj rečem neposredno - druga republika želi ustavni sistem prilagoditi temu, da bi obveljalo tisto, kar reče en sam posameznik.«

Bodite pozorni na številko 27. Morda bomo kmalu deležni še enega praznika - praznika druge republike in normalnosti. Pripravite se na vse.