Evropska (stran)pota: Orwell iz Berlaymonta

V digitalni dobi se ne najbolj posrečenih nastopov ne da kar izbrisati.

Objavljeno
12. marec 2015 15.18
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Za Jean-Clauda Junckerja je razvoj digitalnega gospodarstva ena od najpomembnejših prednostnih nalog evropske komisije pod njegovim vodstvom. Eden od glavnih razlogov, da EU zaostaja za ZDA in da med največjimi podjetji digitalne industrije ni nobenega iz Evrope, je razdrobljenost na trge 28 članic, na katerih vlade branijo interese domačih »šampionov«.

Nalogo oblikovanja notranjega digitalnega trga, ki naj bi ustvaril za 250 milijard evrov dodatne gospodarske rasti in več sto tisoč delovnih mest, je ob sestavljanju nove evropske komisije zaupal nemškemu komisarju Güntherju Oettingerju. »EU mora postati vodilna na področju kreativne industrije,« se je glasilo Junckerjevo sporočilo.

Ob imenovanju Oettingerja, ki je bil prej komisar za energetiko, je bilo kar nekaj zmrdovanja. Tudi na zaslišanju v evropskem parlamentu, kjer ni pokazal poznavanja področja. Bivši ministrski predsednik nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, ki ima močno avtomobilsko industrijo, je priznaval, da je na digitalni avtocesti novinec in da se mora še veliko naučiti.

Seveda v Junckerjevi komisarski ekipi še zdaleč ni edini, ki je moral na tečaj, na katerem se je seznanil s področjem, ki ga bo obdeloval v petletnem mandatu. Kot komisar iz najmočnejše članice, Oettinger povzroča kar nekaj težav v Junckerjevi komisiji. Ko javno govori o Grčiji ali proračunskih težavah Francije, pogosto odstopa od »bruseljske linije«.

Vsaj v digitalni skupnosti njegovi nastopi povzročajo mrščenje obrvi. Tako je, denimo, najbolj odločne zagovornike nevtralnosti interneta primerjal kar s talibi. Ko je pred kratkim nastopil na dogodku, poimenovanem Digital4EU Stakeholder Forum, in razpredal o smereh razvoja evropske digitalne unije, je med udeleženci vzbudil kar nekaj posmeha.

Delal je primerjave s Shakespearom, avtomobili, nogometom, parnim strojem, elektriko in zgodovinskimi obdobji, ki nimajo nobene zveze z digitalnimi izzivi Evrope globoko v 21. stoletju »Napoleon ni veliko vedel o digitalni komunikaciji in storitvah. Imel je golobe pismonoše in bobne,« se je glasila ena od njegov modrosti. Facebooku, Googlu in kitajski Alibabi je odkrito grozil, da bodo odleteli z evropskega tržišča, če ne bodo spoštovali pravil.

»Oettingerju smo predlagali kar veliko vsebine. Ni nas poslušal,« se je neuradno muzal eden od bruseljskih uradnikov. Govor res ni bil najbolj posrečen. Najbrž bi hitro utonil v pozabo, če se bruseljska evrokracija ne bi odločila za naknadno loščenje komisarjevega nastopa.

Prvi angleški prevod Oettingerjevega govora so namreč najprej objavili in nato zbrisali s spletne strani evropske komisije. Da takšna stvar ne more kar izginiti iz spletnih brezpotij so v bruseljski palači Berlaymont pozabili. Zbrisani govor je še vedno dostopen.

Še bolj kočljiv je naslednji, bolj orvelovski korak evrokracije. Govor na konferenci so »za nazaj« spisali na novo in ga objavili kot pristnega. Nova verzija je skoraj za polovico krajša in vsebinsko predelana. O golobih pismonošah ni več ne duha in sluha ... Kolegi s portala Netzpolitik so naredili temeljito analizo tega, kako je bilo povedano predrugačeno, da bi ustrezalo standardom bruseljskega besednjaka in dobilo več smisla.

Komisar je moral ugotoviti, da se v digitalni dobi vsega še ne da izbrisati.