Tiskane izdaje
Vse se spreminja, le zdravstveni sistem ostaja zavezan tradiciji. Trda moralna načela, zapisana v Hipokratovi prisegi, ostajajo temelj zdravniške morale, etike in prakse. Z vračanjem k Hipokratovi prisegi želimo upravičiti rigidnost obstoječih slabih praks.
V nasprotju z vero, da se od Hipokratovih časov 500 let pred našim štetjem v bistvu zdravniškega poklica ni spremenilo veliko, je bila tudi ta temeljna listina večkrat spremenjena, prilagojena ali po želji interpretirana. Vsa tri glavna načela Hipokratove zaprisege − spoštovanje svetosti življenja, varstvo zasebnosti in delovanje v korist posameznega bolnika − so bila od zgodovine do danes interpretirana zelo različno.
Moja zavezanost etiki ostaja stvar osebne odločitve, morala pa je stvar družbe, medsebojnih odnosov v njej.
Vsi poznamo del Hipokratove prisege, ki govori o varovanju skrivnosti, zaupanih zdravniku. Ta jih je dolžan varovati tudi po pacientovi smrti. Ta del prisege je postal sinonim za Hipokratovo zaobljubo današnjega časa.
Varovanje zasebnosti omogoča zaupanje pacienta. Diskretnost omogoča sproščenost pacienta ob razkrivanju tako telesnih kot duševnih vsebin.
S tehnološkim napredkom se poskuša posodobiti tudi zdravstveni sistem, kar postavlja v negotovost zadostno zagotavljanje pogojev diskretnosti in varovanja zasebnosti, intimnosti.
Pred kratkim mi je prijatelj rekel, kako vesel je, da bodo podatki o pacientu vneseni v skupno podatkovno bazo. Ne bo mu treba več vedno znova razlagati zdravnikom na urgenci, katera zdravila jemlje njegova mama, in veliko manj bo možnosti, da bi katero od njih pozabil omeniti. S tem bi nehote ogrozil nadaljnje zdravljenje in tudi življenje mame. Šlo je za primer gospe, ki jemlje zdravila za redčenje krvi − in v primeru kirurške intervencije bi manjkajoči podatek ogrozil njeno življenje.
Mene pa skrbi nekaj povsem drugega. Mar ni v primeru, ko lahko vsakdo prebere s kartice podatke o pacientu, s tem kršen osnovni etični in moralni kodeks Hipokratove prisege? Na kartici bodo zapisani tudi podatki, ki jih nočeš zaupati nikomur, razen osebnemu zdravniku. V ginekologiji imamo veliko takšnih podatkov o pacientkah: število umetnih prekinitev nosečnosti, asistirana reprodukcija z darovano jajčno celico ali spermo pa spolno prenosljive bolezni in mnogo drugih. Tudi kolegi psihiatri so se uprli posodobitvi enotnega podatkovnega sistema.
Varovanje zasebnosti in diskretnost omogočata sproščenost in zaupanje pacienta ob razkrivanju telesnih in duševnih vsebin. Foto: SHUTTERSTOCK
Mislili boste, da so ene specialnosti bolj potrebne varovanja podatkov kot druge, a zloraba je možna s popolnoma vsemi podatki, ki visijo nekje v bolj ali manj dostopnih računalniških bazah.
Ali so naši zdravstveni podatki manj vredni kot tisti v bankah? Ali pri nas ne bo šlo poleg vdora v zasebnost tudi za izgubo dostojanstva, premoženja in, navsezadnje: ali smo mi, kot skrbniki podatkov, zavarovani za škodo, ki bi jo zloraba povzročila našim varovancem?
V novodobni Hipokratovi prisegi ni predvidene kazni za kršitev posameznega načela. V Hipokratovih časih je bila kazen izguba časti, danes, v bolj materialnih časih, še nimamo cene za čast.
Ko smo že pri ginekologiji, razmišljam še o enem vidiku spremenjenih moralnih načel skozi zgodovino. »Človeško življenje bom v največji možni meri spoštoval od spočetja dalje.« Ženevska konvencija je moralno načelo osnovne Hipokratove prisege leta 1948 interpretirala nekoliko milejše. Hipokrat je namreč zapisal (prevod Anton Sovre): »Da ne bom nikoli nikomur − tudi, če bi me prosil − zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda.«
Naša zakonodaja dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti, zato se je prilagodilo tudi moralno načelo.
Ker v resnici lahko podvomimo o spoštovanju vseh treh načel Hipokratove prisege − spoštovanje svetosti življenja, varstvo zasebnosti in delovanje v korist posameznega bolnika −, je čas, da korenito spremenimo zdravstveni sistem. Po pravilih prisege − ali pa z dopolnitvijo prisege v skladu z aktualnimi moralnimi načeli.
Glede na to, da se je v mojem 46-letnem življenju spremenilo vse, kar je bilo odločilno: država, v kateri živim, politični sistem, monetarna enota (večkrat), redefinirali smo brate pod istim grbom, sovražnike, simbole, spremenilo se je šolstvo − v usmerjeno izobraževanje in nazaj. Na sprejemnih izpitih za medicino je bilo pomembno znanje iz samoupravljanja s temelji marksizma. Zgodovinska dejstva NOB in gibanja neuvrščenih imajo danes veliko manjši pomen, kot sem verjela pred časom.
Morda nam bo v sedanjem zdravstvenem sistemu uspelo izboljšati še kaj več kot zdravniške plače. Nedoslednost lahko z eno samo črko spremeni Hipokratovo v Hipokritovo prisego.
***
Sabina Senčar je specialistka ginekologije in porodništva in specialistka družinske medicine. V teh okvirih se ukvarja tudi z lasersko medicino in nutricionizmom.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Anja Mihevc, socialna pedagoginja
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
