Houston, imamo težavo s stranišči

Kako je teksaški liberalni trdnjavi padla pobuda za zaščito pravic spolnih manjšin.

Objavljeno
06. november 2015 22.05
US-GAY-RIGHTS-MARRIAGE-FOOD
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
ZDA se zadnja leta hitro odmikajo od srednjeveških verskih dogem pri razmišljanju o spolu in spolnosti, celo konservativno vrhovno sodišče je presodilo, da zakonodaja ne sme prepovedovati istospolnih porok. Potem so v torek prebivalci teksaškega Houstona zavrnili ukrep o prepovedi diskriminacije. Toda natančen pogled kaže, da se Amerika ne vrača v temo, težave so s stranišči.

Mestni svet v Houstonu je lani s tesno večino sprejel uredbo o enakih pravicah (HERO), ki je prepovedovala diskriminacijo na podlagi rase, starosti, invalidnosti in ducata drugih kategorij. Samo ena od njih je tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta, toda konservativni protigejevski aktivisti so jo izvlekli iz uredbe in začeli razglašati Sodomo in Gomoro. Svoj strah in jezo so prignali do teksaškega konservativnega vrhovnega sodišča, ki je julija presodilo, da mora mesto uredbo potrditi z referendumom.

V nekaj mesecih, ki sta ga obe strani imeli na voljo, se je tehtnica sprva nagibala na stran zagovornikov strpne in odprte družbe, podprle so jih številne lokalne in nacionalne javne osebnosti, pridružila sta se jim predsednik Barack Obama in demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Na stran predloga 1, kot so ga označili na volilni torek, so stopila številna podjetja, od velikanov Apple in General Electric, do malih lokalnih poslov, ki so se bali podobnega odziva, kot ga je doživela Indiana po sprejemu zakonodaje, ki omogoča spolno diskriminacijo.

Houston je eno najbolj raznolikih in liberalnih mest v sicer konservativnem Teksasu, med prvimi v ZDA so od 2009 trikrat zapored izvolil istospolno usmerjeno županjo Annise Parker. Javnost je sprva podpirala uredbo, ki je v resnici nastala kot zaščita LGBT skupnosti, kampanja v podporo je imela na voljo dober milijon dolarjev, skoraj trikrat več od nasprotnikov. Ti so večino denarja dobili od nepremičninskega mogotca in od premožnega donatorja republikanski stranki.

Potem so ti našli  preprosto geslo, proti kateremu ni pomagala niti poplava denarja. Ko so odkrili, da uredba ščiti transpolne osebe in jim dovoljuje uporabo javnih stranišč glede na to, kako se dojemajo, ne pa kakšnega spola so, je nastal slogan »straniščna uredba«. Ponavljali so ga do onemoglosti, trdili, da bo spolnim napadalcem omogočal napade na ženske in vrteli oglase, v katerih moški napade deklico v kabini ženskega stranišča. Ni bilo več pomembno, kaj so počeli zagovorniki, celo mesto je kot v transu ponavljalo stranišča.

»Nočem fantov na ženskem stranišču«, »pedofili bodo imeli dostop do stranišč«, »vse kar sem slišal je, da bodo lahko moški v ženskih oblačilih odhajali v ženska stranišča in opazovali ženske«, se je širilo po ulicah. Nasprotniki so trdili, da se bo zvišala raven kriminala (primerjava z mesti, ki že imajo podobno zakonodajo, je  pokazala, da to ne drži). V mestnem Tretjem okrožju, kjer živijo pretežno temnopolti, je večina prezrla dele uredbe o prepovedi spolne diskriminacije in razmišljala o nadlegovanju otrok na straniščih.

Rezultat - kar 61 odstotkov udeležencev torkovih volitev je zavrnilo uredbo - je bila precejšen udarec za LGBT skupnost. »Skoraj neverjetno je, da se kaj takega zgodi v mestu, kot je Houston. Če ne bomo podvojili svojih naporov, se lahko kaj takega ponovi znova in znova po vsej državi,« opozarja Chad Griffin, predsednik Human Rights Campaign, največje organizacije za širjenje državljanskih svoboščin LGBT skupnosti. Konservativna gibanja že skušajo podobno zakonodajo zrušiti tudi v Kaliforniji.

Zagovorniki zaščite LGBT skupnosti sedaj iščejo način, kako premagati ustrahovalna sporočila konservativcev. »Politika za večino ljudi pomeni čustven odziv na nekaj. Napredna gibanja morajo zato svoje pobude oblikovati čustveno pozitivno in odmevno,« meni Erik Fog iz organizacije Something to Consider, ki se ukvarja z gojenjem strpnejšega političnega dialoga. Po besedah Matta McTighea, vodje pro-LGBT skupine Freedom for All Americans, v Houstonu niso imeli dovolj časa, da bi izobrazili prebivalce.

»Obstaja način, kako govoriti o teh temah in kako izobraziti ljudi. Na žalost je to dolgotrajen proces, poleg tega pa vedno zelo drag,« ugotavlja McTigh. Tudi boj za pravico do istospolnih porok je trajal leta in leta, preden so ZDA premagale globoke predsodke. »Do 2009 smo izgubili 32 referendumov, na katerih se je pojavila istospolna poroka. Gibanje se je skozi poraze naučilo, kako spremeniti taktiko in sporočilo,« ugotavlja aktivist. In napoveduje, da bo podobno naporen, a na koncu uspešen tudi boj proti diskriminaciji LGBT skupnosti.