Tiskane izdaje
Nekoč se je imenoval preprosto − Zeleni most čez Savo. Bil je eden tistih, preko katerega je bilo treba, če si hotel z enega na drugi breg Zagreba, pravzaprav v Novi Zagreb. Potem je prišla slovita Univerzijada, tista z maskoto, imenovano Zagi.
In nekega dne, še ko je omenjena Univerzijada trajala, je nekdo na most izpisal ime slovitega kitarista Jimija Hendrixa. In tako kot Hendrix tudi sam vstopil v legendo.
Danes, ohohoho let oziroma kakšna tri desetletja pozneje, ga skoraj ni prebivalca, ki ne bi vedel, kje je Hendrixov most. Če pa ga vprašate, kje je Zeleni most, bo dolgo časa razmišljal in se na koncu morda le spomnil. Vendar je večja verjetnost, da tega ne bo vedel.
Gre za most, ki je prav zaradi grafita dobesedno sedel v dušo Zagrebčanov. Nihče ne ve, zakaj. Morda zaradi dejstva, da je bilo grafitiranje prepovedano, še posebej med časom Univerzijade, ko je vsepovsod mrgolelo miličnikov, pisarjenje po javnih površinah pa je bilo protidržavno dejanje in povzročitelj protidržavni element.
Most je postal neke vrste zaščitni znak. Znan pa je postal tudi zaradi samomorilcev. »Grozno je. Sliši se le 'tup' in nemudoma vemo, kaj se je zgodilo. Takoj, ko opazimo nekoga, da se vzpenja po mostu, pokličemo policijo,« pravi eden najbližjih stanovalcev.
Drugi zatrjuje, da je tudi veliko takih, ki želijo le vzbujati pozornost, tretji pridejo le pogledati. Mladi, ki se radi dokazujejo, se najraje le vzpnejo na vrh mosta, tam odsedijo kakšno uro, dve, se spustijo in odidejo ...
Pred nedavnim se je lastnik, državna železnica, odločil, da ga posodobi. In v tem okviru je bil izbrisan tudi sloviti grafit − Hendrix. Pač! Grafit je zbrisan, ime je ostalo, so komentirali nekateri. Most so prebarvali, že čez nekaj dni pa se je na vrhu mosta vnovič pojavil grafit. Ne, ne, nič v povezavi s Hendrixom. Tokrat glasi: Kiko in Micko ... pa nek datum in srce ... Brez veze, pravijo nekateri, pravzaprav številni. Pač nekdo, ki je hotel biti frajer, pa se mu ni posrečilo. Zdaj se je lastnik odločil, da ga spet prebarva, namerava ga tudi osvetliti in še bolj poudariti njegov obstoj in nemara pomen v sodobni urbani kulturi milijonskega Zagreba. Za povrh most pred nepridipravi »brez domišljije« zdaj varujejo varnostniki.
Nekateri so prepričani, da most ne potrebuje nobenih dodatkov v obliki grafitov, drugi, teh je več, pa, da bi nemara veljalo razmisliti, da bi most v celoti popisali z grafiti. Bo, kakor bo; menda bo do konca leta že osvetljen. Kdo? Zeleni most čez Savo. Kdo? Hendrixov most! Aha, Super.
